Transformacija idej, inovacij in konceptov v produkte, storitve in blagovne znamke

Matevž Medja (levo) in Miha Klinar: »Pri nas prevladuje krizni menedžment, ki ves čas reagira na situacije, kjer je kaj narobe, jih razvozlava in dela izredne ukrepe. To ni okolje za velike zgodbe, za nekaj načrtnega, na ta način ne moreš generirati presežkov.«

A je bila ideja tarča posmeha kolegov, ker sta se odločila za dizajnerski studio in ne za oglaševalsko agencijo, »ker se dizajn, to vedo vsi, dela v oglaševalskih agencijah,« se spominja Matevž Medja. Vseeno sta ubrala svoj pristop. Oblikovanje razumeta v izvornem angleškem pomenu besede to design - torej načrtovati. Ena osnovnih definicij dizajna je, da transformira ideje, inovacije in koncepte v produkte, storitve in blagovne znamke. Ali z besedami Steva Jobsa: dizajn ni, kako so stvari videti, ampak kako delajo. Zato svojo vlogo v Gigodesignu (Gigo je akronim za frazo »garbage in, garbage out«, neformalno pravilo, ki pomeni, da je integriteta končnega rezultata odvisna od integritete vhodnih elementov) razumejo v okviru procesa razvoja novega produkta z vsem, kar potrebuje, od komunikacije do blagovne znamke.

Naš motiv je podpreti lokalna podjetja z dizajnom in jim omogočiti, da delajo bolje. Naš kriterij ni ustrezati naročniku, ampak delati dobre projekte, pojasni Miha Klinar. Dober dizajn sicer dela naročnik, pogosto v šali pravijo v Gigodesignu. »Mi delamo to, kar naročnik potrebuje, z ustvarjanjem pogojev za inovativnost in realizacijo ambicioznih projektov,« pravi Klinar. Od tega, da se ne strinjamo vedno z naročnikom, ima na daljši rok največ prav slednji, dodajata. »Pomembno je, da se dizajn vedno bolj prepoznava kot strateško pomembna funkcija v podjetjih. Kot je značilno, se bolj radikalno tega lotevajo v majhnih podjetjih kot v velikih,« pravi Medja. V manjših podjetjih je namreč samoumevno, da potrebujejo dizajn in jih ni treba v to šele prepričevati, kot je to pri nekaterih večjih naročnikih.