Transferne cene in priprava dokumentacije

V davčnem smislu so transferne cene pridobile pomen z rastjo mednarodnih podjetij, ki poslujejo v več državah sveta. Pri tem med njimi lahko potekajo različne vrste transakcij, na primer trgujejo z materialom, surovinami, polproizvodi, proizvodi oziroma blagom, si zaračunavajo licenčnine, različne vrste storitev in podobno.  

Transferne cene v praksi 

Cene, po katerih ovrednotijo te transakcije, pa niso nujno določene na podlagi tržnih načel (na primer na podlagi ponudbe in povpraševanja). Mednarodno podjetje namreč z oblikovanjem transfernih cen zasleduje predvsem različne poslovne cilje. Zelo pomemben cilj je povečanje zneska čistega dobička podjetja kot celote, torej dobička, ki je namenjen za razdelitev družbenikom oziroma delničarjem. Ker se znesek čistega dobička mednarodnega podjetja kot celote izračuna tako, da se od zneska celotnega (konsolidiranega) dobička odšteje znesek plačanih davkov v vseh državah, v katerih podjetje posluje, se lahko znesek čistega dobička poveča tudi tako, da se zmanjša znesek plačanih davkov na ravni podjetja kot celote. In skupni znesek plačanih davkov se lahko med drugim zmanjša tako, da podjetje več dobička izkaže v državah z nižjo efektivno stopnjo obdavčitve dobička, manj pa v državah, kjer je dejanska stopnja obdavčitve višja. Ker v mednarodnih podjetjih velik del transakcij poteka tudi znotraj skupine, je najenostavnejši način za prenos dobička v države z relativno nižjimi stopnjami obdavčitve prav prek transfernih cen. Če podjetje, ki prodaja blago oziroma storitve, zviša transferne cene, s tem poveča svoj dobiček, posredno ga »prenese« k sebi, hkrati pa tudi zniža dobiček podjetja, ki to blago (oziroma storitve) kupuje.