Tomo Pust - dve leti priprav na investicijo

Podjetje Trendes je edini slovenski proizvajalec CD-R-jev ali zgoščenk. Novembra 2002, ko so jih začeli proizvajati, so naredili petsto tisoč kosov na mesec, zdaj jih izdelujejo po 1,7 milijona, do konca leta pa bodo številko povečali še za dober milijon.   

Dve leti priprav

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

  Način, s katerim je skupina petih podjetnikov pristopila k projektu, je lahko vzor za vsakega podjetnika, ki se loteva novega poslovnega izziva. Priprave na zagon proizvodnje so trajale kar dve leti. V tem času so podjetniki obiskali več podobnih podjetij v Avstriji in Italiji, temeljito preverjali zamisel, naredili poslovni načrt s projekcijami za pet let, ocenili možnosti za rast in predvideli morebitne težave. »Drugače ne moreš začeti nove dejavnosti, razen če gre za manjšo naložbo. Pri velikih poslih pa potrebuješ temeljito pripravo, ker mora finančna projekcija temeljiti na realnih podatkih,« pravi direktor in eden od solastnikov podjetja, Tomo Pust. Dolge priprave pa po drugi strani pomenijo, da poslovna priložnost lahko zastari. »Ta strah vedno obstaja, vendar je bolje, da je ideja 'out', kot da vložiš 200 milijonov in si ti 'out',« odgovarja na pomisleke Pust.  

Seveda še tako temeljite priprave niso zagotovilo, da bo delo teklo brez vsake težave. Podjetje Trendes večino zapisanih ciljev uresničuje, vseh težav pa niso mogli predvideti. O opremljanju proizvodnega prostora, na primer, jim nihče ni veliko govoril. Pozneje se je izkazalo, da so ta znanja dejansko konkurenčna prednost in kot taka poslovna skrivnost. Spoznavati so jih začeli, ko so naložbo že opravili; proces učenja, ki je sledil, je prinesel nepričakovan strošek.    

Donosna dejavnost, toda na dolgi rok 

Proizvodnja optičnih medijev zahteva po besedah direktorja poleg velikih finančnih sredstev predvsem veliko tehničnega znanja. Dejavnost je zahtevna zaradi zelo hitrega razvoja. »Imaš samo dve možnosti: ali si med prvimi ali pa slediš prvim, kar pa ni pametna strategija,« ugotavlja Tomo Pust. Licenčnina, ki jo plačujejo Philipsu, daje samo dovoljenje za proizvodnjo, ne ponuja pa konkretnih rešitev. Nekatere rešitve so dobili pri proizvajalcih opreme, mnoge so morali najti sami. Podjetniki tako kot eno največjih nevarnosti vidijo v izgubi ključnih kadrov. »Kraji« kadrov so se poskušali zavarovati s pogodbami. Nikomur ne preprečujejo odhoda, vendar le ob izplačilu stroškov za izobraževanje.

Prodaja naj bi bila že letos trikrat višja od lanske. Številke o izdelanih zgoščenkah se na prvi pogled zdijo velikanske, toda v primerjavi s povpraševanjem na trgu so še vedno skromne. Trendes je do danes vso proizvodnjo zlahka prodal samo na slovenskem trgu. Z dvigom zmogljivosti v začetku tega leta in dodatnim načrtovanim povečanjem proizvodnje konec letošnjega leta se bodo usmerili tudi na zahodnoevropske trge.  

Letos pri prodaji načrtujejo še eno strateško spremembo. Na trg bodo prvič prišli s svojo blagovno znamko. Zgoščenke so doslej delali za velika trgovska podjetja in pod njihovimi imeni, kot so Ultra, Pisanka, Big Bang in druge. »Zdaj pa novi, manjši kupci ne želijo imeti svoje znamke, ker naročajo premajhne količine in se jim to ne splača. Tako bomo razvili lastno blagovno znamko, ki se bo imenovala Nova,« pojasnjuje Tomo Pust. Do konca leta se bodo odločili, ali bodo ostali samo pri zgoščenkah ali bodo izdelovali še kakšen drug optični medij. Trenutno uspešno sodelujejo s proizvajalcem DVD-jev, s katerim si izmenjujejo izdelke.   

Partnerske odnose je treba opredeliti v pogodbi 

Pri nobenem partnerskem podvigu se ne moremo izogniti vprašanju o odnosih med lastniki. Podjetja, ki bi jih skupaj ustanovilo pet posameznikov, so res izjema. Zakaj so se lastniki sploh odločili za to možnost? »Pet nas je, ker je bila začetna naložba previsoka za enega. Ustanovitveni kapital je bil 162 milijonov tolarjev. Že na samem začetku pa smo vedeli, da bomo morali podjetje v letu in pol dokapitalizirati, tako da je trenutni kapital že 320 milijonov,« pravi direktor Trendesa.  Že pri dveh solastnikih lahko nastanejo nepremostljiva nesoglasja, kaj šele pri petih. Podjetniki v Trendesu so poskušali že na začetku to nevarnost kolikor se da zmanjšati. Lastniške deleže so razdelili razmeroma uravnoteženo, tako da nobeden od partnerjev ni premočan ali prešibek. Poleg tega so imeli vsi solastniki že prej svoja podjetja. Nihče ni k projektu pristopil brez podjetniških izkušenj. Je zagon podjetja rutina, če imajo ustanovitelji podjetniške izkušnje? »Nikoli ne gre z levo roko, še posebno ne v visoki tehnologiji, kjer so zahteve visoke. Mi smo imeli veliko poslovnega znanja, ki nam je zagotovo koristilo, nismo pa imeli konkretnega znanja iz proizvodnje, zato smo imeli na začetku kar veliko izpada.«

Vsi solastniki razen Toma Pusta še naprej delajo v svojih podjetjih. Dobivajo se po potrebi, vendar vsaj enkrat na mesec. Sodelujejo na prijateljski osnovi, kar pa po besedah Pusta ne pomeni, da se mnenja ne krešejo. Da večja nesoglasja ne bi ogrožala podjetja, so poskrbeli že v družbeniški pogodbi. V njej so opredelili vprašanja glede obveznosti partnerjev, izplačila dobička, vlaganj v podjetje in tako naprej. Dogovorili so se tudi za prodajo podjetja, ko bo le-to zrelo za prodajo. »Ureditev teh vprašanj s pogodbo se mi zdi vedno pametna, kadar je v podjetju več partnerjev,« svetuje Tomo Pust.

Podjetnik od 19. leta 

Pobudnik zamisli o izdelovanju optičnih medijev je bil Tadej Ogrin, ki ima med petimi partnerji največ inovatorske žilice. Bil je tudi prvi direktor podjetja. Ko pa je bilo treba vodenje profesionalizirati in nadgraditi z menedžerskimi znanji, je njegovo vlogo prevzel Tomo Pust. Drugi partnerji po potrebi pomagajo na področjih, ki jih obvladajo; eden je strokovnjak za distribucijo, drugi za inovacije in tako naprej.  

Tomo Pust je svoje prvo podjetje ustanovil pri devetnajstih letih, po vrnitvi iz vojske. Pravi, da je šel v podjetništvo, ker ni želel biti odvisen od drugih. Kot mlad podjetnik je zastopal različne računalniške programe, pozneje pa se je podjetje preusmerilo v gradbeništvo in investicije. Podjetje je leta 1999, ko je zaposlovalo prek 140 ljudi, prodal. Po prodaji podjetja sta z ženo ustanovila podjetje za finančno in davčno svetovanje ter računovodske storitve Mi&Ti. Trendes je tako njegov tretji podvig, kjer je udeležen kot solastnik. Priznava, da se je podjetništva v teh letih najedel. »Naveličal sem se bremena, ki ga imaš kot podjetnik. Zdi se mi izredno naporno, da moraš imeti kot posameznik zelo široko paleto znanj in da si za vse sam.« Zdaj in v prihodnosti se vidi v vlogi menedžerja.