Tiha podjetniška revolucija

Čeprav smo že več kakor 20 let v tako imenovani »novi dobi podjetništva«, nam še vedno prepočasi v zavest prihaja spoznanje, da je podjetništvo najpomembnejša filozofija napredka, da so prav podjetniki tisti, ki udejanjajo nove tehnologije, inovirajo in ustvarjajo novo vrednost ter omogočajo vsestranski družbeni, kulturni, socialni in osebnostni razvoj.

 

Iz številnih raziskav, z rezultati katerih nas dnevno seznanjajo mediji, vemo, da so nekatere države bolj podjetniške in bolj konkurenčne, druge manj, da si nekatere želijo biti podjetniško naravnane, v drugih pa prevladuje drugačna miselnost. Spet imamo države, kjer je podjetniški način razmišljanja normalen, otrokom privzgojen od mladih let, pa takšne, kjer je podjetništvo aktualno šele zadnjih nekaj desetletij. Slovenija je v zadnjih letih iz kategorije manj inovativnih držav prešla v kategorijo držav, ki jih »poganjajo inovacije«, ali vsaj v kategorijo tesnih sledilcev najbolj inovativnih, podjetniških držav.

 

Katere države so bolj podjetniške? Predvsem tiste, v katerih sta podjetništvo in podjetniški duh slehernega posameznika prepoznana kot izjemno pomemben način razmišljanja in ravnanja, ali, kot je dejal Howard Stevenson v delu »Do lunch or be lunch« (1998): »Obstali bodo samo tisti podjetniki in podjetja, ki uspejo zgraditi močno inovativno kulturo organizacije … s predstavo o prihodnosti in voditeljsko močjo za uresničitev.«

 

Danes med seboj ne tekmujejo le podjetniki in podjetja, ampak tudi občine, regije in države. Kdor se bo hitreje razvijal, bo beležil večjo gospodarsko rast.