Težko osvojljiva trdnjava

(Big Stock Photo)

Preden sva odložila slušalki in se dogovorila za »kdaj drugič«, ko se bova srečala osebno in se pogovorila »kot je treba«, mi je še navrgel, da se je v preteklih letih poslovno skušal povezati s kar nekaj slovenskimi podjetji in jih uvesti na ta trg, vendar je razočaran, saj opaža, da se slovenska podjetniška miselnost ne sklada s švicarsko, predvsem kar se tiče korektnosti in natančnosti.

Ja, o Švici se pač vedno govori v presežnikih. Švica je najbogatejša, najbolj inovativna in gospodarsko najbolj konkurenčna država na svetu. Po vsem svetu je poznana po kakovosti svojih izdelkov, po svojih urah, motorjih in drugih visoko tehnoloških izdelkih. Pa tudi po kemijski in farmacevtski industriji. Strojna, elektro in kovinskopredelovalna industrija so med najmočnejšimi stebri švicarskega gospodarstva, ki ustvarja okoli 50 % dodane vrednosti med industrijsko predelovalnimi panogami. Sicer švicarski industrijski sektor, ki raste za dober odstotek letno, državi prispeva več kot 27 % BDP, zaposluje pa četrtino prebivalstva.

Življenjski standard, kakovost šolskega in zdravstvenega sistema so - skromno rečeno - med najvišjimi v Evropi. Kmetom država namenja številne subvencije, da bi lahko zadostili strogim ekološkim usmeritvam, ekološko kmetijstvo tako v zadnjem času doživlja velik razcvet. Tudi storitveni sektor je izredno razvit (70 % BDP). Prevladujejo bančništvo, zavarovalništvo, logistika in turizem. Ta ima v gospodarstvu veliko vlogo in pomaga pri uravnoteženju trgovinske bilance. Vse našteto potrjuje besede našega prvega sogovornika: če hočeš prodreti na švicarski trg, moraš biti še posebej dober: boljši od boljšega.

Energija je priložnost

»V Švici so dobrodošla podjetja, ki ponujajo rešitve za povečevanje energetske učinkovitosti, saj bo država srednjeročno imela problem z dobavo energije,« pove Vanja Bele iz Gospodarske zbornice Slovenije. Čez dve leti se Švicarjem namreč iztečejo pogodbe za dobavo električne energije iz Francije, v približno desetih letih bodo zaprli dve jedrski elektrarni. Proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv je v nasprotju s cilji glede zmanjšanja emisij CO2, pridobivanje energije iz vodnih virov, s katerimi danes zagotavljajo okoli 56 % svoje električne energije, je že polno razvito. Priložnosti so torej v obnovljivih virih energije. Zaradi naravnih razmer ima največ možnosti za razvoj sončna energija, ki ima danes zanemarljiv 0,1-odstotni delež v proizvodnji električne energije. Po podatkih raziskave švicarskega centra za fotovoltaiko (Photovoltaik Zentrum) se je strošek izgradnje sončne elektrarne v letu 2012 pri njih vzpodbujevalno znižal kar za 41 %.