Težko je, a se splača

Dobra ideja je le prvi korak k tržnemu uspehu. Da bi postala inovacija, potrebujete ljudi z znanjem in sredstva za razvoj. Za slednja lahko tudi mala in srednja podjetja uspešno kandidirajo na evropskih razpisih. Mnogo podjetij o tem razmišlja, a do aktivnega ukrepanja lahko mine veliko časa. Evropska komisija je za podjetja in raziskovalne ustanove res čisto nov svet. Postopki so težji in bolj zapleteni, a je po drugi strani na voljo več denarja in nova poznanstva.

 

Prejšnji mesec so predstavniki britanske družbe PERA, ki pomaga predvsem nizko in srednje tehnološkim podjetjem pri pridobivanju sredstev za raziskave in razvoj in povezovanju z raziskovalnimi organizacijami obiskali 21 slovenskih podjetij. Letno pomagajo približno 100 strankam, ki nastopajo v vlogi koordinatorja projektov, in povežejo približno 2000 različnih podjetij in institucij. O tem, kakšne so možnosti podjetij za pridobitev evropskih sredstev, smo se pogovarjali z vodjo mednarodnih poslov Celio Gavaud.

 

Sprašujete za denar, ki ga podjetjem namenja Evropska komisija. Vsi vedo, da je evropsko financiranje primerno za visokotehnološka podjetja, lahko se vključijo v velike projekte, z vrhunsko znanostjo in močnim tehnološkim fokusom. Ko govorimo o nizko in srednje tehnoloških podjetjih, pa to ni tako jasno. Za takšna podjetja je komisija oblikovala specifičen instrument, Raziskave za mala in srednja podjetja (Research for the benefit of SMEs), ki je namenjen podjetjem brez lastnih raziskovalnih zmogljivosti. Oblikovan je za potrebe malih podjetij. Ta ustvarijo dobaviteljsko shemo štirih do petih podjetij, raziskave pa zanje opravi izvajalec raziskav, kar plača komisija. Podjetja nato dobijo intelektualne pravice, tako da jim na koncu projekta ostane v roki nekaj zelo oprijemljivega.

 

Malim in srednjim podjetjem omogoči plačati za strokovno znanje, pomaga poiskati prave ljudi za opravljanje raziskav v njihovem imenu, poiskati prave partnerje za distribucijo izdelka in je tudi zagotovilo, da bo intelektualna lastnina ostala v rokah podjetij v konzorciju. Je zelo zaščitniška shema in je najboljša za lastnike malih podjetij, ki tako niso v skrbeh, da bodo izgubili svoje lastniške deleže. Financiranje navadno zajema 100-odstotno kritje stroškov raziskav in razvoja ter od 50- do 70-odstotno kritje preostalih stroškov. Posamezen konzorcij lahko dobi do dva milijona evrov, projekti pa največkrat trajajo dve leti. To je najbolj dosegljiv, uporaben in obvladljiv denar za majhna podjetja. Naslednji rok za oddajo projektov je decembra.