Temna plat e-pošte

Uporabne strani elektronske pošte poznamo, obstajajo pa tudi temnejše, ki nas iz dneva v dan čedalje bolj obremenjujejo. Zasipavajo nas gore nezahtevnih komercialnih sporočil, verižna pisma (ne)sreče, zabavne risbe, šale Ne manjka prijateljev, ki nam po e-pošti občasno pošiljajo najnovejše šale, karikature, stripe, politične zgodbice, klice na pomoč neznani osebi nekje v svetu ter ne nazadnje izmišljene ponudbe. Prava past za naivne, radovedne in neizkušene ter raj za spletkarje in zlobneže.

Beseda »spam« izvirno opisuje mesne konzerve s kuhanim in mletim mesom. Njen najnovejši pomen pa se nanaša predvsem na komercialna e-poštna sporočila, ki lahko povzročijo posamezno ali splošno zadušitev sistema. Ne veselite se preveč, če še niste imeli slabih izkušenj s spamom. Milijoni morebitnih pošiljateljev spama prežijo na vas v temi interneta s svojimi enkratnimi ponudbami »mačka v žaklju«. Pri zbiranju dragocenih naslovov uporabljajo najrazličnejša sredstva: kradejo jih iz različnih imenikov, seznamov, konferenc in podobno, jih menjajo med sabo ali celo prodajajo. Uporabniki interneta jim pri tem pogosto sami pomagajo, ko se nepazljivo prijavljajo na nezanesljiva spletna mesta ali pa razpošiljajo verižna in podobna sporočila, ki so pravcati inkubator e-naslovov. Verižna pisma namreč pogosto sprožijo prav tisti, ki zbirajo e-naslove, pri čem je sama vsebina pravzaprav nepomembna.

Naivna ali zlonamerna verižna e-pisma še zdaleč niso največji problem. Veliko več je namreč reklamnih sporočil, ki jih pošiljajo marketinški oddelki podjetij in posamezniki z vseh koncev sveta. Naj navedemo zgled tujega dopisnika v Ljubljani (avtorjev prijatelj), ki je na svoj elektronski naslov pri brezplačnem ponudniku Hotmail v dveh dneh prejel kar 71 sporočil. Na prvi pogled to ni nič posebnega, vendar jih je bilo kar 67 komercialnih, tipa »Čestitamo - izbrani ste med finaliste za tekmovanje«. Malce natančnejši pregled je nato še razkril, da je omenjeni strežnik že sam izločil 128 sporočil kot »odpadno pošto« (angl. junk mail) oziroma spam. Skupaj to pomeni, da je omenjeni uporabnik v dveh dneh prejel 195 sporočil, od katerih so bila samo štiri uporabna.

Podobno je pokazala tudi spletna raziskava podjetja Gartner/BrightMail. Od 13.000 uporabnikov e-pošte, ki so sodelovali v anketi, jih 91 odstotkov prejme najmanj eno neželeno sporočilo na teden, 50 odstotkov šest ali več sporočil, medtem ko en odstotek prejme po več kot 100 (glej diagram). Raziskava je pokazala, da je med neželenimi sporočili največ ponudb za hitro bogatenje (37%), uporabo erotičnega gradiva (25%) in nakup programske opreme (18%), bistveno manj pa je predstavitev podjetij (6%), ponudb za naložbe (5%), tekmovanja oz. zdravje (po 2%), počitnice (1%) ter vse drugo (skupaj 4%).

Tako imenovana sporočila spam pa niso nevarna le zaradi nelagodnosti, ki jih povzročijo sprejemniku, temveč tudi zaradi dejstva, da so kar dobro »orožje« za napade na velike računalniške sisteme. Večina takih sistemov ima namreč poštni strežnik, ki sprejema sporočila za vse naslove, ki so v njem. Če tak strežnik nenadoma v zelo kratkem času prejeme veliko sporočil in proti njim ni zaščiten, jih ne more obdelati, zato se zaustavi in sporoči napako. Dokler skrbnik sistema spet ne vzpostavi, v njem nihče ne more sprejemati ali pošiljati pošte. V malem podjetju to običajno ni ravno velik problem. Predstavljajte pa si podjetje z več tisoč zaposlenimi na različnih lokacijah, ki naenkrat postane nedosegljivo. Da ne govorimo o tem, da se veliko virusov prenaša ravno prek spama.

Kako se zaščititi

Spam ogroža naše delovanje, saj nam nepotrebno zaseda pasovno širino, nam upočasni sprejem pošte ter nas sili k nenehnemu brisanju sporočil in dodatnemu urejanju trdega diska. Temu je treba prišteti posledice frustracije in jeze, ki ju pogosto čutimo, ter ne nazadnje večjo nevarnost vdora virusov, ki v več kot 90 odstotkih primerov prihajajo prav prek e-pošte. Za zaščito pred neželeno e-pošto so na voljo nekateri mehanizmi tudi v spletnih brskalnikih, za boljše filtriranje pa se je treba opremiti s katerim od programov, kot so eSafe Mail, Mailsweeper, ScanMail, McAfee GroupShield in podobni. Najboljša zaščita pa smo seveda mi sami, če upoštevamo nekaj pravil:

• Za novičarske skupine ne uporabljajte svojega osnovnega e-naslova, temveč odprite dodatnega na kakšnem brezplačnem portalu.
• Na spam ne odgovarjajte.
• Na spletnih mestih spama ničesar ne kupujte.
• Na internetu ne objavljajte svojega osebnega e-naslova.