Telovadba pred računalnikom

Od štirih ustanoviteljev podjetja Uniki (havajska beseda za nagrado, namiguje pa tudi na unikatnost) smo za pogovor uspeli ujeti samo dva. Zaradi narave dela je njihova skromna pisarna v Ljubljani večinoma zasedena le na pol. Mija Lorbek in Primož Rome sta bila 'na terenu', tako da sem za mizo sedel z Živo Lacko in Borutom Kumperščakom.

 

»V New Yorku že imamo sodelavko, ki uspešno trži naše izdelke. Ko naročeni projekt pride v fazo izvedbe, mora tja še kdo od nas. Stalno prisotnost v Nemčiji in Londonu, kjer je največja koncentracija našega posla, kjer se pretakajo branžne informacije in ima veliko za nas zanimivih podjetij svojo bazo, pa zagotavljata izmenično predvsem Mija in Borut,« sta nam odsotnost dveh kolegov 'opravičila' Živa, operativni vodja za Slovenijo in tehnični direktor Borut.

 

Kljub nenehni razpršenosti po svetu so prepričani, da je za boljše delovanje podjetja zelo pomembno, da se vsak dan 'vidijo in pogovorijo'. V ta namen uporabljajo sodobno tehnologijo. »Da se vsi štirje zberemo na enem mestu, se zgodi morda le nekajkrat letno. Zato pa se veliko videvamo v videoklicih. Pomembno je, da se vidiš, da se drug drugemu nasmehneš, pokomentiraš dnevna dogajanja in se dogovoriš o delu. Da imamo dobre in iskrene odnose, je pomagalo tudi to, da smo bili prijatelji, že preden smo ustanovili podjetje. Se dobro poznamo in si zaupamo. Ni nam bilo treba na novo graditi odnosov, kot je to običaj, ko nekam prideš v službo. Pomembno je tudi, da se zavedamo potrebe po visoki profesionalnosti, trezni presoji in tvornem reševanju problemov. V našem podjetju ni prostora za metanje polen pod noge. Če pade eden od nas, pademo vsi. Pri reševanju problemov morajo prevladovati argumenti in računica. V majhnem podjetju vsi skupaj tvegamo svoj denar in čas, zato je občutek odgovornosti gotovo nekoliko večji kakor pri velikih podjetjih,« se razgovorita Živa in Borut.