Tehnični dosežek za vsako pisarno

V prejšnjem članku smo se seznanili s starejšimi delovnimi stoli. Tokrat pa poglejmo, kam nas je pripeljal razvoj. Za začetek se še enkrat ozrimo k Vitri. Skoraj vsak nov stol, ki ga ponudijo tržišču, povzroči manjšo revolucijo: morda najbolj odmeven je bil T-Chair Antonia Citteria. Ime je dobil po majicah s kratkimi rokavi (T-shirt), saj tako kot lahko izbiramo med različnimi modeli majic, lahko izbiramo med množico različnih prevlek za naslonjala, ki jih tudi enostavno snamemo in operemo. Praviloma ostaja sedež enobarven, naslonjali za roke in hrbtni naslon pa so pisani. Poleg tega se stol odlično prilagaja potrebam uporabnika. Pravzaprav gre za vzorčni model, ki ponuja vse funkcije, nujno potrebne za udobno delo. Ljudje namreč nikoli ne sedimo pri miru in glede na naravo dela nam ustrezajo različni položaji telesa. Stol mora omogočati svobodo spreminjanja telesne drže in hkrati zagotavljati stabilnost pri sedenju.

 

 

Posplošimo lahko nekaj pravil kakovostnega sedenja: stopala naj bi vedno stala plosko na tleh, tako določimo višino sedeža, kar nam omogoča dvižni mehanizem, ni pa nujno, da potem vedno sedimo pokonci, kot da bi pojedli omelo. Pri sedežu mora biti prednji rob mehko zaobljen, da ne pritiska na spodnjo stran stegna, kar bi oviralo krvni pretok. Idealna širina sedeža je 40-45 cm, globina pa med 35 in 40 cm. Vrtljivo podnožje z možnostjo izbire kolesc za različne vrste tal omogoča gibanje po prostoru, ne da bi morali vstati in spet sesti – gre torej prej za praktično funkcijo kot za ergonomski pripomoček. Po višini lahko nastavimo tudi hrbtni naslon. Linija novih stolov sledi krivini hrbta in je zato v ledvenem delu izbočena. Ker nismo vsi ljudje enako veliki, lahko ta del poljubno namestimo. Ledveni del je najbolj gibljiv del hrbta, torej tista točka, ki jo moramo podpirati. Še eno funkcijo navadno opazimo pri naslonih: odmik od sedeža je mogoče spreminjati, to pa tudi manjšim osebam omogoča enakovredno uporabo naslona za hrbet, ki v določenih primerih združuje poleg možnosti nagibanja naprej in nazaj še nihalni mehanizem. Ta je primeren predvsem za sproščanje mišic, pogosto pa se tovrstna hrbtišča uporabljajo v konferenčnih dvoranah, kjer so vsi sedeži enako visoki, uporabnik pa lahko z nagibanjem hrbta vseeno najde najugodnejši položaj za sedenje. Nagib hrbtišča naj bi bil med 100 in 115 stopinjami.