Tako slabo, da je možna le pot navzgor

Konkurenčnost države je njena sposobnost, da dosega trajno visoko rast BDP, je jedrnata definicija konkurenčnosti Svetovnega ekonomskega foruma (WEO). Po katastrofalnem padcu slovenskega BDP v letu 2009, ko je statistika zabeležila 8,1-odstotni padec, se je ta lani le nekoliko pobral in je zrasel za 1,2 odstotka. Analiz, zakaj je Slovenijo kriza prizadela huje kot druge države, saj je bila še desetletje nazaj primer uspešnega tranzicijskega gospodarstva, smo slišali že veliko. Za nazaj smo vsi lahko generali, pomembneje je, kako naj se s težavami domačega gospodarstva spopademo zdaj.  

Slovenija je iz relativno uspešnega gospodarstva, kar so potrjevale različne mednarodne lestvice, na hitro padla na njihov rep. Vendar dobra slika izpred desetletja ni bila iluzija, pravi dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja. »V 90-ih letih je bilo slovensko gospodarstvo tudi dejansko razmeroma uspešno in konkurenčno, ne le zaradi večje teže tradicionalnih kazalnikov gospodarjenja, temveč tudi zaradi manjše stopnje globalizacije in prodora novih tehnologij.« Z novimi tehnologijami so se spremenili metodološki pristopi merjenja konkurenčnosti, s tem pa tudi uvrstitev Slovenije na takšnih lestvicah, pojasnjuje Stanovnik, a dodaja: »Treba pa je reči, da so slovenski anketiranci načeloma bolj pesimistični od na primer anketirancev v sredozemskih deželah ali balkanskih državah.«