Sveži kapital za podjetnike

Robert D. Hisrich je soavtor najbolj prodajane knjige o podjetništvu na svetu. Njen naslov je (seveda) Entrepreneurship (Podjetništvo). Njena "moč" so sistematičnost in številni primeri iz prakse. Po svoji temeljiti zasnovi spominja na veliko knjigo o ekonomiji Paula Samuelsona, ki se je spominjajo vsi študenti ekonomije. Robert Histrich za oktober napoveduje peto izdajo svoje knjige in rad se pohvali s podatkom, da so samo v Rusiji pokupili pol milijona izvodov (ruske) izdaje. Sicer je pa profesor podjetništva na Case Western Reserve University v Clevelandu in vsako leto gostuje tudi v več evropskih državah - v Rusiji, na Madžarskem, v Nemčiji, Švedskem in tudi v Sloveniji. Veliko se ukvarja tudi s tveganim kapitalom in poslovnimi angeli, kar je bil pravzaprav glavni povod za ta pogovor v času, ko je prišel na enotedenski obisk na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani.

Gospod Hisrich, čemu pripisujete takšen uspeh vašega učbenika?

Najbrž je razlog v tem, da je veliko dobrega besedila in veliko dobrih zgledov iz podjetniške prakse, poleg tega pa je velik poudarek na financah, kajti sam sem v podjetništvo prišel iz te smeri, ki je zelo zahtevna in pomembna, večina drugih avtorjev pa je doma v marketingu in se na finance ne spoznajo dovolj dobro.

Kaj so vaše prioritete, kaj vas najbolj zanima, čemu posvečate največ energije?

Finančnim vidikom podjetništva. Prišel sem do ugotovitve, da je denar zelo pomemben, zato velja ključna modrost: če je na voljo denar, bodo ljudje ustvarjali podjetja, če ga ni, jih pač ne bodo. To velja za ves svet, zato je treba povsod po svetu zagotoviti dovolj kapitala. Odkar smo v ZDA v 80. letih začeli intenzivno preučevati nova podjetja, ker smo ugotovili, da ta določajo gospodarstvo, se pomen svežega kapitala samo potrjuje. Skladi tveganega kapitala so na primer lani v ZDA vložili skoraj 17 milijard dolarjev v kakšnih 3000 podjemih. Ob samostojnih skladih pa se uveljavljajo tudi skladi velikih podjetij, kot so na primer City Bank, General Motors, Occidental Petrolium in drugi, ki na leto vložijo okoli 5 do 10 milijard dolarjev. Delovanje teh skladov je zelo zanimivo, saj pri njih ne gre za običajne finančne cilje, ne zanima jih velika donosnost, temveč z njimi velika podjetja iščejo nove izdelke, torej posredno vlagajo v raziskave in razvoj. Gre za iskanje novitet.

Nekoč sem bil manager v Fordu in tam smo imeli standardne cikle inoviranja, tri leta za manjše izboljšave, pet let za velike. Zdaj pa novi modeli prihajajo ves čas in ves čas je treba misliti na nove izdelke. Prav zaradi tega v zadnjem času veliko svetujem velikim podjetjem, kako ustvariti nova inovativna podjetja skozi tako imenovano notranje podjetništvo.

V Podjetniku smo že precej pisali o tveganem kapitalu in poslovnih angelih. Kdaj se je pri vas začelo to "gibanje" in kako pomembno je danes?

Že v 80. letih je bila to močna dejavnost. V tistem času sem predaval na MIT v Bostonu in se spominjam skupine zdravnikov, ki je vlagala v neka podjetja, ki smo jih ustanovili na univerzi. Ocenjujem, da danes poslovni angeli vložijo kakšnih 30 milijard dolarjev na leto. Težko pa je podati točno številko, kajti poslovni angeli so radi diskretni, saj bi jih sicer ljudje, ki potrebujejo denar, zasuli s ponudbami.

V povprečju vložijo v en ali dva podjema na leto in njihova povprečna naložba znaša od 50 do 250 tisoč dolarjev. Nekateri pa vložijo tudi do pol milijona dolarjev v posamezne podjeme. Vlagajo v najrazličnejše dejavnosti, vendar je zanje pomembno, da je podjetje, v katerega vlagajo, blizu, da lahko to podjetje obiščejo in mu tudi pomagajo. Pogosto poslovni angeli naložbo ocenjujejo tudi s stališča skupnosti. Če neki projekt prinaša nekaj več koristi za družbo oziroma neko skupnost, potem se bo poslovni angel odločil zanj, tudi če obljublja malo manjšo donosnost. S stališča razvoja novih podjetij je mreža poslovnih angelov zelo pomembna, značilno je pa, da deluje neformalno.

Ali ste tudi vi osebno povezani s kakšno tako mrežo v ZDA?

Da, ko sem bil na univerzi v Tulsi v Oklahomi, je neki moj prijatelj naredil računalniški program, na katerem je "križal" poslovne angele in podjetnike. Jaz sem potem naredil program za širše območje, zvezna vlada pa je nato ta program razširila na vso državo, tako da lahko zdaj poslovni angel najde zanimivo poslovno idejo na čisto drugem koncu države. Toda kakšnih hudih pohval za to nacionalno mrežo nisem slišal, kajti to za večino poslovnih angelov ni zanimivo, ker želijo vlagati v nekaj, kar poteka razmeroma blizu, poleg tega pa se v Ameriki ljudje nočejo udeležiti projektov, ki jih vodi država. Moj projekt na univerzi v Tulsi v Oklahomi je bil po moje zato tako uspešen, ker so ljudje zaupali prav meni.

Ali so lanski padci na borzah vplivali na delovanje tveganega kapitala in poslovnih angelov?

Tvegani kapital je postal zelo previden. Mimo je pretirano navdušenje nad nekaterimi panogami in spet so v ospredju klasična merila: obseg prodaje, dobiček in druga. Ko bodo čez nekaj časa zgodovinarji pregledovali, kaj se je dogajalo v preteklih letih, ne bodo mogli verjeti, koliko denarja se je zgrnilo v internetna podjetja.

Ali to pomeni, da bo tveganega kapitala v skladih in v žepih poslovnih angelov zdaj manj?

Nasprotno, obseg se veča, posebnost pa je vedno živahnejša dejavnost tveganega kapitala na univerzah. Tudi na naši univerzi imamo sklad tveganega kapitala. Univerza je dala prostor, 34 angelov pa je zbralo po 100 tisoč dolarjev. Sicer pa ima naša univerza tudi štiri inkubatorje: splošnega, visokotehnološkega, posebnega, ki je povezan z Naso, in še enega za softverska podjetja.

Danes v 32 državah ZDA podpiramo takšne sklade z davčnimi olajšavami. In če bi bil jaz politik, bi naredil vse, da bi nova podjetja lahko prišla do kapitala. Zasebni kapital je ključ.

Ali menite, da je poudarek na "novi ekonomiji" in "visoki tehnologiji" zgrešen?

Razvijam magistrske programe, ki so posebej namenjeni izobraževanju tehničnih in znanstvenih profilov. Ideja je ta, da bi zdravniki postali magistri podjetništva na biotehnološkem področju, strojniki magistri podjetnišva na tehničnem področju itd. Skratka, podjetništvo mora vstopiti neposredno med študente na fakultetah, kjer poučujejo različne znanosti. V zelo dobrem spominu imam predavanja na MIT, kjer sem študentom razložil nekaj osnovnih pojmov iz računovodstva in marketinga in jim dal nekaj osnovnih napotkov. Kakšna reakcija! Vsi ti ljudje so odprte glave in hočejo nekaj narediti. Način, da greš neposredno med tehnike in znanstvenike, je pravi. Naslednjih 10 let bo fascinantnih. Nastali bodo novi trgi in nove tehnologije.

In Evropa? Koliko takšnega dogajanja je tudi na stari celini?

Mislim, da se tudi povsod po Evropi vedno bolj zanimajo za te reči. Nedavno sem se na Švedskem udeležil konference o tveganem kapitalu. Se pa povsod pojavlja problem "izhoda". Tako za sklade tveganega kapitala kot za poslovne angele velja, da želijo po tem, ko vrednost podjetja naraste, izstopiti oziroma svoj delež prodati - v povprečju gre za sedemletno obdobje. Torej mora obstajati trg podjetij, ki ga pa v Evropi še ni. To zdaj tudi zelo tare Nemce, ki so po drugi svetovni vojni ustanovili veliko novih podjetij in zdaj so ta podjetja vredna od 60 do 100 milijonov mark; marsikateri podjetnik pa nima potomcev, ki bi ta podjetja prevzeli, drugih kupcev pa ni. Kakšna bo usoda teh podjetij?