Svetloba v delovnih prostorih

V gledališču pred predstavo temačnost na odru poziva k tišini. Nato se prižgejo odrske luči in predstava se začne.
Ta trenutek, ko tema preide v svetlobo, svetloba postane prostor in prostor postane življenje, se, zavestno ali ne, zavemo pomena svetlobe v našem okolju.

Tudi okolje, v katerem delamo in ustvarjamo, potrebuje svetlobo. Zahteva ne samo, da postanejo ljudje in stvari vidne, temveč je svetloba integralni del počutja v prostoru. Različne delovne dejavnosti potrebujejo specifično osvetlitev. Pomena pravilne osvetlitve delovnih prostorov se v zadnjih letih vedno bolj zavedajo tako izdelovalci in oblikovalci svetil kot tudi uporabniki. Vrhunsko oblikovana svetila izgubljajo svoj statusni simbol, pridobiva pa ga pravilna osvetlitev. Ker na delovnem mestu preživimo dobršen del našega življenja, in ker svetloba na naše počutje pomembno vpliva, bi morali osvetlitvi delovnih prostorov nameniti nekaj več pozornosti.

Danes bomo spregovorili o najosnovnejših značilnostih svetlobe, na katere moramo biti pozorni pri načrtovanju osvetlitve delovnih prostorov.

Jakost svetlobe

Kako močno svetlobo potrebujemo v posameznih delovnih prostorih, nam priporočajo normativi, podani v normi DIN 5035. Pri tem upoštevamo, kakšnemu delu je prostor namenjen, ali poteka delo povečini podnevi, koliko dnevne svetlobe je v prostoru, kakšna je refleksija površin (sten, pohištva, tal).

Smer svetenja svetil

Svetloba mora biti usmerjena tako, da si na delovni mizi ne delamo sence, ko pišemo. Sence pri pravi postavitvi svetil ne smejo imeti ostrih robov.

Neposredno in posredno bleščanje

Bleščanje nas pri delu moti, zato moramo paziti tako pri izbiri kot tudi pri namestitvi svetil. Neposredno bleščanje je posledica nepravilne izbire ali namestitve svetil, na posredno bleščanje pa lahko vplivata tudi izbira pohištva in vrsta obdelave vidnih površin. Bleščanje je najbolj moteče na zaslonu računalnika.

Nameščanje svetil vzporedno v smeri pogleda (glej sliko) daje veliko manjše bleščanje kot pravokotna postavitev (glej sliko). Kritični kot svetilke za omejitev bleščanja je pri 45 stopinjah. Vsekakor učinek bleščanja kvari delovno in vizualno udobje v prostoru in se ga je dobro izogibati.

Barva svetlobe

Pravo barvno doživljanje prostora je ena od pomembnejših nalog projektanta svetlobe. Pojavnost obarvanega objekta in osvetljenost z določeno barvo svetlobe sta odločilna za končno percepcijo. Barva svetlobe je predstavljena v treh barvnih kategorijah:

• topla bela - naredi udobno, domačo atmosfero;
• nevtralno bela - se uporablja, kjer je predvidena poslovna dejavnost;
• dnevno bela - potrebuje moč osvetlitve preko 1000 luksov, da preprečimo v prostoru hladno destruktivno vzdušje. Uporablja se za posebne namene, kjer je primerljivost z dnevno svetlobo potrebna, na primer za grafični design, prikazovanje tekstilnih vzorcev in povsod tam, kjer je "resnični" ton barve pomemben.

Harmonična osvetlitev površin

Ostro omejena polja svetlobe v vidnem polju niso zaželena. Osvetlitev delovne mize naj ne bo nižja od 1/3 osvetlitve dokumenta ali objekta, ki ga gledamo. Enako razmerje je priporočljivo med delovno površino in bližnjo okolico. To naj nikoli ne presega razmerja 10/1. Nekatere študije predlagajo razmerje 5/1. Če pa so razmerja premajhna, soba izgubi vizualni relief in vtis prostora postane monoton in neprivlačen.

Pri načrtovanju osvetlitve moramo spoznati: prostor, njegovo obliko in materiale, opremo prostora, uporabnika, delo in delovne zahteve ter finančne možnosti, ki jih imamo.

Izbiramo in dopolnjujemo lahko različne načine osvetlitve. Tako kot sta nasprotje dnevna in umetna svetloba, so nasprotja značilna tudi za druge načine osvetlitve. Osvetlitev je lahko:

• neposredna ali posredna,
• razpršena ali točkovna,
• osvetlitev v smeri navzgor ali navzdol.

Z načrtovanjem pravilne osvetlitve in ustrezno izbiro svetil bomo prostoru vdihnili ali poudarili značaj, ljudem v njem pa pomagali k dobremu počutju in večjemu delovnem elanu.