Superman si je postlal z rožami

Če bi ropar v Hong Kongu napadel 83-letnega starčka, bi se zaničljivo obrnil stran, ko bi videl njegove ponošene čevlje in preprosto ceneno obleko, na roki pa trideset evrov vredno uro Seiko. Čeprav je stari gospod vreden 22 milijard dolarjev, ostaja v spomin na čase, ko ni bil premožen, skromen. Pri ravnanju z denarjem je pazljivo premišljen, vendar ne skopuški. Rad ponosno pove, da je vsa svoja podjetja in dejavnosti odpiral in širil večinoma z 'gotovino', če pa je že vzel kratkoročno posojilo, ga je bil na morebitno nenadno zahtevo sposoben vrniti v največ 72 urah. Pri zasebnem trošenju ni objesten, pri vlaganjih v posle in izobrazbo svojih otrok pa Ka-shing Li ni bil nikoli varčen. Stiskal ni niti pri svojem domovanju – zaradi omejenega prostora v višave segajočega in stisnjenega Hong Konga živi v udobni hiši v prestižnem hongkonškem predelu Deep Water Bay. 

Prisegel, da ne bo reven 

»Čeprav je bil oče izobražen in ravnatelj v šoli, smo na Kitajskem med mojim zgodnjim odraščanjem zelo občutili revščino. V šoli sem bil med najboljšimi, a sem se bil prisiljen odpovedati želji po nadaljnjem izobraževanju, ko smo pri mojih desetih letih zaradi japonske okupacije naše province zbežali v Hong Kong. Oba z očetom sva bolehala za tuberkulozo in če bi bili takrat premožnejši, bi imel oče večje možnosti za ozdravitev, tako pa je kmalu umrl. Jaz sem se izvlekel zaradi mladega in močnejšega organizma. Moral sem poskrbeti za družino, zato sem opustil šolanje in si poiskal delo. Vendar sem si ravno zaradi te izkušnje prisegel, da bom nekoč imel dovolj denarja, da bom lahko poskrbel zase in svojo družino,« se spominja časov okrog leta 1940.  

Delo si je našel v tovarni plastičnih rož, se naučil mešati barve v plastiki in izdelovati raznovrstne rože iz raznovrstne plastike. Zaradi prizadevnosti in bistrosti je kmalu napredoval v prodajni oddelek. Ker je bil plačan od uspeha pri prodaji, je imel kmalu sedemkrat višjo plačo od sodelavcev. A da ne bi sprožil zavisti in slabih odnosov, je šefu dejal, naj ga izplača kot drugega najbolj uspešnega prodajalca. 

 

Že pri osemnajstih je napredoval do šefa oddelka in v nekaj naslednjih letih v direktorja tovarne. V tem času je že spoznal potencial plastičnih mas in izdelkov iz plastike, ki so po drugi svetovni vojni začeli intenzivneje prodirati na azijski trg. Čeprav je bila Kitajska za njegovo podjetje ogromen in donosen trg, je bil Ka-shing Li iz Hong Konga pri trgovanju s svojo rojstno deželo sila previden, saj ni preveč zaupal komunističnemu vodstvu. Kmalu so se sumničenja izkazala za upravičena, izgubil je skoraj ves posel na Kitajskem, a prav zaradi njegove previdnosti podjetje ni utrpelo prevelike škode. Zaloge surovin so bile previdno načrtovane, prodajo je širil tudi v druge države. Ko mu je šef ponudil mesto partnerja v podjetju, se mu je zahvalil in odprl svoje podjetje za predelavo plastičnih mas Cheung Kong Industries in kmalu postal največji dobavitelj plastičnih rož v Aziji. 

»Od tedaj do danes so vsa moja podjetja vedno imela dobiček. V vseh teh letih nisem izgubil niti centa vloženega denarja. Vedno sem se aktivno razvijal, a hkrati tudi skrbel, da so vsa moja podjetja poslovala stabilno. Ravnovesje med razvojem in stabilnostjo je ključnega pomena za uspešnost podjetja. A bili so tako napeti finančni časi, da sem zaradi varčevanja šel k frizerju le vsake tri mesece in se obril na balin, da mi ne bi bilo treba prihajati pogosteje. Leta 1940 sem začel delati, 1950 sem ustanovil svoje podjetje, 1960 pa sem bil že največji tovarnar v Hong Kongu ter imel v posesti nekaj nepremičnin,« še danes zelo ponosno rad pove eden najbogatejših Zemljanov, ki je v humanitarne namene razdelil že 1,4 milijarde dolarjev, obljubil pa je tudi, da bo sčasoma revežem razdal tretjino svojega premoženja.