Stroški za brezplačne vzorce

V okviru rednega poslovanja na področju veletrgovine prihaja do zahtevkov kupcev do izročitve vzorcev novih izdelkov. Mnogokrat gre za izdelke, ki imajo vsakodnevno uporabno vrednost (na primer čevlji). Zanima me, kako se obravnavajo stroški za dajanje brezplačnih vzorcev v veleprodaji z računovodskega vidika. 

Z računovodskega vidika je dajanje vzorcev strošek reklame (konto 417) in je v celoti davčno priznan. Ob nabavi si lahko odbijate vstopni DDV. Ko daste vzorce vašim kupcem, morate obračunati izstopni DDV in ga plačati. Osnova za obračun DDV je nabavna cena. 

Zaloge si zmanjšate z internim dokumentom (račun) in povečate nabavno vrednost trgovskega blaga, če vodite zaloge po: 

nabavni vrednosti – (702/660)

prodajni vrednosti – (702, 669/660)
prodajni vrednosti z DDV – (702, 664, 669/660). 

Vzorci se obravnavajo enako, če je kupec domača ali tuja pravna oseba. Vzorci se ne morejo uvrščati med stroške kala. Rada bi vas rada opozorila na 7. člen Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 117/06), kjer je opredeljena uporaba blaga za neposlovne namene, med katere spadajo tudi dajanje vzorcev poslovnim partnerjem. Opredeljeno je, da mora biti brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo ter so v okviru opravljanja dejavnosti »darila«, vredna do 20 evrov, in se dajo občasno, in ne istim osebam. Kaj so za vas razumne količine, opredelite v svojih internih aktih (Pravilnik o računovodenju), kjer jih boste lahko z davčnega vidika zagovarjali.