Strategija mora delovati že zdaj

Tako pravi dokument 

Eden od vročih dokumentov tega obdobja je predlog strategije razvoja Slovenije, ki naj bi bil podlaga za razvojne ukrepe in odločitve do leta 2013. Dokument postavlja cilj, da bomo do leta 2013 dosegli povprečje razvitosti razširjene Evrope, kar pa zahteva, da rastemo približno 1,5 odstotkov hitreje kot drugi (oziroma cca 5 odstotkov na leto).  

Osnova za doseganje cilja so programi na naslednjih petih področjih:

1. Uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta

2. Konkurenčno poslovno okolje in učinkovitejša ter cenejša država

3. Celovit človekov razvoj in kakovost življenja

4. Skladnejši regionalni in okoljski razvoj

5. Uveljavljanje Slovenije v svetu


Tako menijo o dokumentu 

O dokumentu so se na Mednarodnem obrtnem sejmu pogovarjali tudi podjetniki in obrtniki. Zapisali smo njihove komentarje.    

O vlogi znanja 

»Strategija daje največji pomen znanju, zaradi spremenjene davčne politike pri avtorskih honorarjih pa ocenjujemo, da bo uporaba znanja zdaj dražja za 40 odstotkov. Strategija in davčna politika očitno nista usklajeni.«  (Mag. Mateja Mešl, podpredsednik GZS)   

»Kako bomo omogočili vstop mladih strokovno podkovanih tehničnih kadrov v mala podjetja? Od kod bomo dobili denar za plače in spodbudo takih kadrov, ki jih je treba, ne glede na izobrazbo, voditi skozi vse stopnje pripravništva, da so po enem letu dovolj samostojni in lahko postanejo enakovredni člani delovne skupine?

Možna rešitev je ta: že zdaj bi morali preusmeriti ukrepe dejavne politike zaposlovanja prav v spodbujanje zaposlovanja mladih visoko izobraženih ljudi v malih podjetjih. Eno leto in še več naj država sofinancira stroške njihove redne zaposlitve v malih podjetjih, da ne bo odliva tehničnega mladega kadra v tujino in da bodo zagotovili, da bodo v manj razvitih regijah mladi ljudje (večinoma ženske) v petih letih po končanem šolanju dobili službo.« (Marta Turk na upravnem odboru Združenja podjetnikov Slovenije)    

O podjetniškem okolju   

»S konkretnimi problemi podjetnikov oziroma gospodarstva se nihče ne ukvarja.« (Igor Vogrin, predsednik skupščine Združenja podjetnikov Slovenije 

»Razlagalci strategije razvoja Slovenije predvidevajo odstranitev administrativnih ovir, ukrepe za izboljšanje kapitalskega trga, razmere za večjo spremenljivost trga dela in priložnosti in spodbude za vlaganje v razvoj in raziskave. Toda: projekt »Antibirokratski program« je neslavno končal v predalih. Kupi papirja, ki so jih zbirali številni podjetniki, združenja, njihovi svetovalci, predstavniki vseh zbornic in posamezniki, vsebujejo številne izdelane in utemeljene predloge, ki bi lahko delovali spodbudno. Vzor naj bi bil nizozemski ukrep zmanjšanja števila postopkov, potrebnih za registracijo podjetja, s 15 na 10 (pri nas na 18) in zmanjšanja števila dni stečajnega postopka na 500 (pri nas menda na 1500).« (Marta Turk na upravnem odboru Združenja podjetnikov Slovenije)   

Takojšnje nujne rešitve  

»Cilji so postavljeni v leto 2013, mi pa ta trenutek potrebujemo rešitve za naslednje probleme:  

1. Finančna nedisciplina 
Ukrepi za zagotavljanje finančne (plačilne) discipline in finančne stabilnosti morajo začeti pri vrhu, pri državnih in javnih ustanovah, in pri monopolnih gospodarskih subjektih, ki z vse daljšimi plačilnimi roki (zdaj že 150 dni) določajo finančno likvidnost vsem podizvajalcem in poslovnim sodelavcem in predvsem za mala podjetja ustvarjajo neenake pogoje konkurenčnosti. V mislih imam ukrep, po katerem bi plačevanje akontacij DDV-ja in drugih davščin morali prilagoditi vse daljšim plačilnim rokom (Kje je dobro staro določilo obračuna davščin na podlagi plačane in ne fakturirane realizacije?). Ali kdo beleži, koliko dobrih in uspešnih malih podjetij prav zaradi tega ni zdržalo finančnega bremena?  

2. Javna naročila 
Potrebna je takojšnja sprememba diskriminatorskih določil zakona o javnih naročilih, ki se skrivajo v pogojih, ki jih mali ponudniki ne morejo izpolniti, da bi lahko enakovredno tekmovali, pa četudi po merilih kakovosti in rokov ustrezajo.  

3. Koncesije za podjetniško okolje 
Čakamo na sprejem podzakonskih aktov ob zakonu za pospeševanje podjetniškega okolja, s katerim bi se sredstva za pospeševanje posameznih pospeševalnih programov po koncesijah dodeljevala neposredno izvajalcem programov in ne po posredniških ustanovah, saj se s tem učinek dodeljenih sredstev bistveno zmanjša zaradi tako nastalih stroškov.« (Marta Turk na upravnem odboru Združenja podjetnikov Slovenije)