|
|||
Stranski učinki slabo sestavljenega anketnega vprašalnikaDanes lahko vsakdo uporablja orodja za spletno anketiranje, ker so dostopna, poceni in preprosta. Toda, če ne želite imeti glavobolov oziroma nezaželenih stranskih učinkov slabo sestavljenih anketnih vprašalnikov ...
Podjetni g. Novak (spoznali ste ga v novembrski in decembrski številki) je že pred časom spoznal, da ni treba biti spletni programer, da bi sam sestavil in izvedel spletno anketo. Orodja za spletno anketiranje, kot so Googlovi formularji ali odprtokodno orodje LimeSurvey, so relativno preprosta za uporabo in Novak jih je hitro tudi sam poskusil, in izvedel lastno trženjsko raziskavo.
Novak je tip podjetnika, ki zelo rad preizkuša novosti. Včasih pri tem nekoliko preveč hiti in se prej ne pozanima o morebitnih nevarnostih. Najbrž ima vsak od nas določeno stopnjo tega v sebi: vprašajte se, ali vedno berete navodila, ko kupite kak izdelek, ali ga raje kar preizkusite v praksi in se ga naučite uporabljati na ta način? Podobno je naredil Novak s spletnim anketiranjem, vendar je naredil pri sestavljanju vprašalnika napake, ki so ga nekaj stale. Da ne bi ponavljali njegovih napak, se skušajmo kaj naučiti iz njegove izkušnje.
Pasti vrstnega reda vprašanj
Novak je menil, da se dobro spozna na vsebino, ki jo je želel raziskati, zato je kar sam sestavil anketni vprašalnik. Z odgovori anketirancev na ta anketna vprašanja si je želel pomagati pri sprejemanju pomembnih poslovnih odločitev. Toda če bi imel možnost sestaviti anketni vprašalnik zdaj, bi zagotovo nekoliko spremenil vrstni red vprašanj. Na začetku ankete je postavil vprašanja, ki so bila zanj sicer najpomembnejša, vendar so bila za anketirance preveč zahtevna in občutljiva, zato so v veliki meri že na začetku zavračali sodelovanje. Veliko bolje bi bilo, če bi anketo začel z bolj preprostimi in motivacijskimi vprašanji, s katerimi bi anketirance ogrel in pridobil njihovo zaupanje. Poleg tega bi Novak moral bolj paziti, da bi imel anketni vprašalnik rdečo nit in da bi si anketna vprašanja sledila od bolj lagodnih in splošnih vsebin do vse bolj specifičnih in zahtevnih vsebin.
Glavno napako je naredil, ker vprašanj ni združil v vsebinske sklope. Začel je z eno vsebino, nadaljeval z drugo, se nato vrnil na prvo vsebino in mešanje vsebin je zmedlo anketirance. Sedaj ve, da je vprašanja dobro združiti v vsebinske sklope, mednje pa je priporočljivo vnesti mašila oziroma opise, s katerimi se lahko anketiranci seznanijo z vsebino naslednjega sklopa. Mašila so primerna tudi za to, da si anketiranci za trenutek odpočijejo in prekinejo rutino, če so na primer morali odgovarjati na sklop vprašanj, ki je imel podobne možne odgovore. Če je tak sklop predolg, smo na začetku bolj pozorni na vsebino, nato pa se hitro naveličamo in začnemo odgovarjati bolj površno.
Novaku je zdaj tudi žal, da je silil k odgovarjanju anketirance, ki določenega izdelka ali storitve ne uporabljajo oziroma uporabljajo v manjši meri. Zato so pri teh vprašanjih ti anketiranci postali nejevoljni in prekinili anketiranje kar sredi ankete. Pri spletnem anketiranju to preprosto rešimo s filtrnimi vprašanji ali preskoki, pri katerih program za anketiranje neuporabnikom ali drugim nezainteresiranim za določeno vsebino te sploh ne prikaže.
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|