Strah pred neuspehom in pomanjkanje samozavesti

(Big Stock Photo)

Rast in blaginja gospodarstva sta v veliki meri odvisni od dinamične podjetniške aktivnosti v družbi. Za spodbujanje tovrstne aktivnosti potrebuje družba posameznike, ki imajo znanje in željo, da bi stopili na pot podjetništva, in ljudi, ki sodelujejo v vseh fazah tega procesa. Da bi imela družba res koristi od podjetniške aktivnosti, mora omogočiti, da lahko vsi sodelujejo v njej z ustrezno podporo - ne glede na spol, starost, izobrazbo, dohodek itd.

Ženske so v podjetništvu še vedno podcenjen vir ustvarjalne energije. Dejstvo je, da je v skoraj vseh državah sveta (z redkimi izjemami) precej manj žensk v podjetniških vodah kot moških. In te, ki so podjetniško aktivne, ne preveč rade izpostavljajo sebe in svoja podjetja, naklonjene pa tudi niso vstopom na manj znane trge, tako domače kot tuje.

Kot ugotavljajo v svetovno priznani ameriški raziskavi Global Entrepreneurship Monitor (GEM) 2012, Women's Report, je ena večjih ženskih zmot ta, da pogosto napačno sklepajo, da niso dovolj sposobne za ustanovitev in vodenje podjetja. To pa je tudi eden pomembnejših razlogov, da je manj nežnejšega spola v podjetniških vodah. Raziskava med drugim razkriva tudi dejstvo, da se ženske na splošno bolj bojijo neuspeha kot moški kolegi, kar je velik zaviralni dejavnik za kakršnokoli podjetniško aktivnost.

GEM 2012, Poročilo o ženskah, je štirinajsta tovrstna raziskava o ženskem podjetništvu po svetu. Vanjo je bilo vključenih 198 tisoč ljudi iz 69 držav, od teh so podrobneje analizirali 67 gospodarstev, med njimi tudi Slovenijo. Iz analize se je pokazal zanimiv podatek, da je samo v sedmih sodelujočih državah (Panama, Tajska, Gana, Uganda, Nigerija, Mehika in Ekvador) podjetniška aktivnost žensk enaka ali celo malce višja kot pri moških. V večini držav pa predstavljajo ženske manjšino med podjetniki in Slovenija ni izjema (graf 1).

Na splošno velja, da so podjetniško bolj aktivni moški kot ženske. V Evropski uniji je podjetniško aktivnih več kot 50 odstotkov več moških kot žensk. Najmanjše razlike med spoloma je zaznati v podsaharski Afriki, manj razvitih azijskih državah ter Izraelu (graf 2).

Družbena pričakovanja velika ovira

V večini analiziranih držav so družbena pričakovanja tisti glavni dejavnik, ki vpliva na žensko naklonjenost k ustanavljanju svojih podjetij. Vzemimo na primer Čile kot eno najbolj razvitih držav v Južni Ameriki. Tu družba pričakuje od žensk, da bodo skrbele za otroke in starše, to pa ni ravno olajševalni dejavnik za vodenje podjetja. Čile seveda ni nobena izjema, kot ugotavlja tudi poročilo GEM. V veliki večini držav ostajajo globoko zakoreninjena družbena pričakovanja, ki dejansko odvračajo ženske od tega, da bi karkoli počele zunaj družinskega okolja, kaj šele, da bi prevzemale vodilna mesta v družbi in gospodarstvu.