Strah in spremembe

Enostavno ne morem mimo besede strah, ki opisuje stanje zavesti ter duha in ki v nas zavira ter onemogoča vse, kar je pozitivno, napredno, drugačno, novo, saj s sabo prinaša spremembe, težave, nesporazume, pojasnjevanja, drugačno delo, morda še več dela in podobno.  

Strah je prisoten v vseh kotičkih našega življenja, in sicer tako v domačem (družina, prijatelji oziroma znanci) okolju kot tudi na delovnem mestu. V poslovnem svetu ga obravnavajo zelo strogo in resno, saj omejuje delovanje, sodelovanje, razvoj in kreativnost ter podpira tako priljubljeni status quo - delati stvari po starem, to je preizkušenem receptu. 

Poznamo torej veliko vrst strahov, med najpogostejše pa poznavalci uvrščajo strah pred boleznijo in smrtjo, strah pred izgubo bližnjega, strah pred izgubo zaposlitve ter strah pred neuspehom. Različni avtorji in praktiki opisujejo to tematiko zelo različno (v strokovnih študijah, člankih, literaturi), v nadaljevanju pa bodo predstavljene nekatere skupne ugotovitve. 

Negativno namesto pozitivnega 

Strah je povsem naravno stanje zavesti, podzavesti oziroma duha, hkrati pa je nasprotno stanju ljubezni, veselja, sodelovanja, zaupanja, samozavesti. Morda se ravno v tej definiciji skriva rešitev, kako premagovati in obvladovati strah. Strah tudi pogosto zlorabljamo, vendar pa si s tem naredimo več škode kot koristi, saj lahko isto taktiko kdo drug uporabi proti nam. Namesto da bi dojenčke in otroke vzgajali v pozitivnem duhu, to je s pohvalo in spodbujanjem pozitivnega obnašanja, razmišljanja in samozaupanja, jih starši, sorodniki in znanci za neprimerno obnašanje velikokrat kritizirajo ali kaznujejo, včasih celo ustrahujejo. Odrasli to velikokrat počnejo zato, ker so nekaj podobnega doživeli v svojem lastnem otroštvu in odraščanju, zato drugačnega, »pozitivnega« pristopa sploh ne poznajo. Verjetno ni treba ponavljati splošno znane ugotovitve, da je pohvala ena od človekovih osnovnih in največjih potreb, kar velja tako za otroke kot tudi za odrasle.