Storitev mora imeti dušo

Ko se po veliki zeleni Dravi zapeljete s splavom, na katerem je vesela družba 60 ljudi, spoznate, kako zgrešene predstave imamo o turizmu. Turizem prav gotovo niso samo hoteli, zdravilišča, igralnice. Za dober turistični izdelek niti ni potrebna gora denarja, zanesljivo pa ne gre brez veliko domiselnosti, izvirnosti in podjetnosti.

Franjo Šarman je razvil izjemno privlačno in uspešno turistično ponudbo v podjetniško zaspanem okolju, kjer ob reki Dravi razen hidroelektrarn ni bilo najti skoraj ničesar. Danes se tam ustavljajo avtobusi s turisti iz Avstrije, Nemčije, Italije in drugih držav, ki iščejo izvirno turistično ponudbo, kakršne drugod ne najdejo. Franjo Šarman vsako leto na svojih dveh splavih prepelje sedem do osem tisoč gostov. Splava sta narejena po italijanskih načrtih izpred 500 let in zanju je kot prvi v Evropi dobil certifikat o varnosti od nemškega Lloyda. Mrtvo okolje počasi spreminja v turistični biser. Bralci Dela so ga zato leta 2002 izbrali za turistično osebnost leta.   

Ponudba mora biti zaokrožena in zabavna 

Ko se je leta 1993 iz kmetijstva preusmeril v turizem, je natančno vedel, kakšna je formula za uspeh v turizmu. Gostu je treba ponuditi zaokroženo ponudbo; okrog osnovne infrastrukture, kot so gostilne ali sobe, moramo razviti sklop storitev, ki šele vse skupaj za gosta pomenijo dodano vrednost. 

Franjo Šarman je takšen potencial videl v splavarstvu. »Že moj ded je bil eden največjih splavarjev v teh krajih, imenovali so ga kralj dravskih splavarjev. Prepeljal je bistveno več splavov in tovora kot drugi splavarji. Delo je znal odlično organizirati, zato so vsi želeli delati pri njem, saj so bili tudi najbolje plačani,« pravi o svojih genih.   Samostojni podjetnik je pod blagovno znamko Dravski splavarji Šarman združil gostinske storitve, turistične vožnje s splavi in splavarski muzej, ki ga je občina uredila v hiši njegovega deda. Po Šarmanovem mnenju bi vsaka od naštetih dejavnosti sama zase brez ostalih težko preživela; splavarstvo pozimi nima dela, gostilna pa je brez gostov na splavih tudi premalo zasedena. »Gre za značilno turistično ponudbo, ki mora biti povezana.« 

Prvo pravilo za uspeh je torej povezovanje ponudbe, drugo pa -  gostu ne ponudi hrane ali pijače, temveč nepozabno doživetje. Pri Šarmanu vsakega gosta pričakajo na splavu s kruhom in soljo ter s flosarskim aperitivom. Nato predstavijo zgodovino splavarjenja, med vožnjo pa enega udeleženca v skupini sprejmejo v splavarski ceh, pred tem pa ga še »zdravniško« pregledajo. Goste potem pogostijo s tradicionalno splavarsko malico in na koncu opravijo še tradicionalni krst, kot so ga splavarji poznali nekoč. Po dveinpolurni vožnji s splavom si gostje brezplačno ogledajo splavarski muzej in nato po želji nadaljujejo zabavo v gostilni.  

»Naši gosti nam pogosto pravijo, da so bili že povsod, a česa takega niso doživeli nikjer. Vsi nam svetujejo, naj ostanemo takšni, kot smo. Tudi šoferji avtobusov nam razlagajo, da je  na avtobusu po navadi mir, ko peljejo potnike k nam, ko pa odhajajo, je na avtobusu živahno in vsi govorijo o splavarjenju,« pravi o odzivu obiskovalcev Franjo Šarman.    

Lahko bi bil evropska zvezda 

Kot vsak podjetnik si seveda želi povečati prihodke, a ne na račun izgube izvirnosti. Množični turizem ga ne zanima, zato ne bo povečal svojih splavov. Možnosti za razvoj vidi v unikatni ponudbi. Razmišlja o manjših splavih za eno ali dve družini in o protokolarnem splavu, ki bi bil opremljen za posebej zahtevne goste. Svojo ponudbo gradi načrtno in premišljeno; želi, da ima storitev dušo in da gost na sodoben način podoživi stare čase.  

Franjo Šarman podjetništva ne bi zamenjal za nobeno državno službo. Vendar pa bi nekatere stvari spremenil, če bi začel še enkrat. Predvsem bi bolj razmislil o lokaciji. »Če bi se povezal z uspešnim avstrijskim gostincem in z njim razvil enako ponudbo, bi bil danes že evropska zvezda. V domačem okolju pa težko predstavim svoje zamisli, vsi postopki trajajo dlje, potrebnega je več napora, sodelovanja med turističnimi delavci ni. Zaradi vsega tega pri nas ne moreš hitro uspeti,« je kritičen dravski splavar.