Stelio Haji Ioannou - kralj nizkih cen

Ciprski Britanec je podjetje easyJet ustanovil leta 1995, ko je imel 28 let! Hajiju bi sicer morda kdo očital, da se mu za uspeh ni bilo treba tako bojevati, kot se morajo navadni smrtniki. Njegov oče je ladijski magnat, ki ima pod palcem dobrih sedemsto milijonov dolarjev premoženja. In kaj je bilo sinu lažje, kot da je za svoj prvi resni posel izbral ladijske prevoze, o katerih je vedel tako rekoč vse. Če že ne on, pa njegov oče. Očitek bi bil celo upravičen, če ne bi pozneje presedlal v letalstvo in z easyJetom odprl novega poglavja v teoriji podjetništva.   

Bodi poceni, in boš bogat

Stelio Haji Ioannou je od rojstva živel v bogastvu, toda pri poslu prisega na skromnost. Bogastvo je ustvaril s skoraj nerazumno poceni letalskimi prevozi. Po podjetniški filozofiji spominja na Ingverja Kamprada, ustanovitelja Ikee, ki je s prodajo poceni pohištva postal eden od najbogatejših ali celo najbogatejši Zemljan. Stelio Haji pravi: »Največja svetovna podjetja, kot sta Wal-Mart in McDonald's, so postala takšna, ker so prodajala poceni izdelke. Ceneje ko lahko kaj naredite, več ljudi si bo to lahko privoščilo.« Tako »easy« je to.  

Podjetnik je letalsko družbo ustanovil brez velikih stroškov. Prvi letali Boeing 737 je najel skupaj s posadkama, tako kot je najel vse drugo osebje in spremljajočo infrastrukturo. Vozovnice je prodajal po telefonu, da ne bi plačeval provizije posrednikom. Ko je novembra 1995 potnike prvič popeljal z londonskega letališča proti Edinburghu in Glasgowu, je svoje polete oglaševal z reklamnim geslom: »Letenje naredimo tako dostopno, kot je par kavbojk – 29 funtov v eno smer«. Do konca leta je še zelenec v dejavnosti zbral že 30 tisoč potnikov.  

Številka je danes videti zanemarljiva, saj je že leto pozneje prepeljal 420 tisoč potnikov, lani pa 20 milijonov. Od dveh najetih letal je prešel do stotin lastnih. Samo airbusov je naenkrat naročil 120, izdelali naj bi mu jih v štirih letih. Družba easyJet zaposluje prek tri tisoč ljudi. Štiri leta po prvem poletu easyJeta so Hajija izbrali za podjetnika leta v Londonu. Neka marketinška revija je ustanovitev easyJeta uvrstila med sto najpomembnejših marketinških trenutkov v 20. stoletju. 

Nemogoče je mogoče 

Večina ljudi se sprašuje, kako lahko easyJet ponuja mednarodne letalske karte za nekaj tisoč tolarjev, včasih kar z letališko pristojbino skupaj. Odgovor se skriva v izjemni organizaciji in gospodarnosti poslovanja. EasyJet prodaja polete in nič drugega, strank ne obremenjujejo s stroški, ki za polet niso nujno potrebni. Letijo z manjših in zato cenejših letališč, letala se na letališčih zadržujejo najkrajši možni čas, 92 odstotkov kart prodajo po internetu, na letalih ne strežejo brezplačne hrane in pijače in tako dalje. Če želite med poletom popiti kavo, jo morate plačati. Tako dosežejo dve stvari: dodaten zaslužek od prodane pijače, prostor, ki ostane nezaseden zaradi manjše prodaje pijače, pa zapolnijo z dodatnimi sedeži.  

Z nizkimi cenami so drastično povečali krog potencialnih potnikov. Medtem ko drugi prevozniki letijo z na pol praznimi letali, je povprečna zasedenost pri easyJetu 87-odstotna. Po mnenju samega podjetnika je to izjemno pomembno. »Če imate zelo drago osnovno sredstvo, morate skrbeti, da bo delalo za vas.« Eno easyJetovo letalo včasih naredi devet poletov v enem dnevu.   

Pomembno je, da se o podjetju govori 

Stelio Haji Ioannou je prav tako kot Richard Branson, ustanovitelj verige podjetij Virgin, mojster promocije blagovne znamke. Ko je British Airways ustanovil poceni letalski prevoznik Go, je bil na poletu ob njegovem odprtju. Sedel je v zadnjem delu letala, oblečen v oranžno obleko (barva službenih oblačil easyJeta), in delil potnikom brezplačne karte za svojo letalsko družbo. Pozneje je na svoji spletni strani celo objavil nagradno igro: Uganite, kolikšno izgubo bo imel Go, in dobite brezplačno vozovnico za easyJet. Kako se je zgodba končala, vemo. EasyJet je lani kupil družbo Go.

Prepričanje, da se da v letalskih krogih uspeti samo z goro denarja in odličnimi zvezami na najvišjih ravneh, je zmotno. Tudi v tem poslu je treba biti bister in zvit; včasih je treba poseči po drobnih »trikih«, ki bi jih prej pripisali malemu podjetniku kje na deželi kot svetovno znanemu kapitalistu. Zelo znana je naslednja anekdota: Nekdanji Swiss Air se je z vsemi močmi trudil preprečiti, da bi easyJet letel na progi Geneva–Barcelona. Dosegel je, da je bilo dovoljeno prevažati samo potnike v okviru turističnih paketov. Stelio Haji je našel luknjo v predpisih. V bližini Barcelone je dal postaviti šotor in začel prodajati počitnice - z bivanjem v šotoru. Predpisom je bilo zadoščeno, potniki pa so se seveda v Barceloni raje odpravili po svoje, kot da bi bivali v šotoru.

Vsako leto novo podjetje 

Zviti podjetnik ima z Richardom Bransonom še nekaj skupnega. Leta 1998 je ime easy začel širiti na številna druga področja. Tako je ustanovil verigo internetnih lokalov easyInternetCafe, podjetje za izposojo avtomobilov easyCar, podjetje za finančne storitve easyMoney in še več drugih podjetij. Za cilj si je postavil, da vsako leto začne delovati novo podjetje. Ne želi se omejiti na eno dejavnost in nima namena obvladovati samo ene panoge. Pravi, da se vidi predvsem kot lastnik blagovne znamke, ki jo bo prenašal na druga področja.  

V novih podjetjih uporablja isto poslovno formulo kot v easyJetu, torej poceni ponudbo in skrajno gospodarno ter dobro premišljeno poslovanje. Poglejte samo podjetje easyCar. Stranka, ki vrne umazano vozilo, mora plačati dodatnih 15 dolarjev za pranje. To pa pomeni, da 80 odstotkov strank ne plačuje pranja, ker vrnejo vozilo čisto, in je torej zanje najem cenejši. In ker so vozila čista, manj časa stojijo v pralnicah in so več časa pri strankah. Cene za najem vozil tudi niso enotne, odvisne so od povpraševanja. Če avtomobila ne potrebujete nujno danes, pridete naslednji dan - cena bo morda zaradi manjšega povpraševanja smešno nizka.     

Povsod se da zmanjšati stroške 

Stelio Haji Ioannou je konec leta 2002 odstopil z mesta direktorja easyJeta, da bi se lahko posvetil drugim podjetjem. Verjame v svoj poslovni model in ga želi dokazati tudi v drugih dejavnostih. Čeprav se zdi, da hlepi po zaslužku, je v resnici zelo dolgoročno usmerjen. Za mladega podjetnika ima celo presenetljivo dolgoročne cilje. Ne verjame v hiter zaslužek, pravi, da vsako novo podjetje najprej ustvarja veliko izgubo, potem jo zmanjšuje, doseže prag donosnosti in šele po nekaj letih začne ustvarjati dobiček. Pripravljen je dolgo čakati. »Kadar vlagam v novo dejavnost, po navadi razmišljam bolj o desetletjih kot o naslednjem finančnem četrtletju,« pravi Stelio Haji Ioannou.  

Kaj se lahko naučimo od Steliosa Hajija? Najmanj to, da se tudi v današnjem svetu da uspeti in obogateti s poceni ponudbo. Namesto da podjetja za vsako ceno težijo k dvigu dodane vrednosti, ki največkrat pomeni zgolj višanje cene zaradi dodatkov, ki jih kupci sploh ne želijo, je treba raziskati, kako racionalizirati poslovanje in zmanjšati stroške. Haji najde možnosti za prihranke na vsakem področju. In ko močno znižaš stroške, imaš skoraj neomejen krog potencialnih kupcev.