Stekleničenje vode je težak posel

Radomeljsko družinsko podjetje Plastenka je bilo med prvimi, ki so se v Jugoslaviji začela ukvarjati z izdelavo plastične embalaže. Zraslo je iz obrti, ki jo je sredi prejšnjega stoletja osnoval Franc Kaplja starejši. Pred dobrimi petnajstimi leti je vodenje podjetja prepustil sinu Francu in ta je – zaradi težav, v katerih se je podjetje znašlo ob razpadu jugoslovanskega trga – dejavnost podjetja dopolnil s polnilnico izvirske vode, ki so jo našli na svojem zemljišču. Čeprav so tudi s stekleničenjem pitne na našem trgu orali ledino, pa Franc Kaplja danes to potezo ocenjuje kot ne najboljšo, saj malemu podjetju vode ni lahko plasirati na trg, še zlasti na slovenskega. Prodajati slovensko vodo v tujino pa je, kot pravi, praktično nemogoče, in še nobenemu slovenskemu polnilcu to ni uspelo v omembe vredni količini. 

Prepričanje, da je črpanje vode in polnjenje steklenic nadvse donosna dejavnost, je zmotno. Radomeljskemu podjetniku se dejavnost izplača samo zato, ker sami izdelujejo potrebno embalažo. Polnilnica je za radomeljskega podjetnika pomembnejša kot dopolnilna dejavnost, ki lahko v obdobju manjšega povpraševanja po embalaži omogoči preživetje podjetja in prezaposlitev delavcev. Gospodarsko krizo seveda tudi v Plastenki močno čutijo, saj imajo letos približno 15-odstotni upad prihodkov. »Na krizo smo se odzvali z zniževanjem stroškov poslovanja, pri čemer so nam z znižanjem rednih obveznosti nekoliko pomagale tudi banke. Redno zaposlenih nam ni bilo treba odpuščati, nismo pa podaljšali pogodb pogodbenim delavcem iz tujine. Nekaj zaposlenih se je tudi upokojilo. S tem smo podjetje v kadrovskem smislu spravili v optimalne okvire in dodatnega odpuščanja ne načrtujemo, če se razmere na trgu ne bodo bistveno poslabšale,« pojasnjuje Franc Kaplja in dodaja, da v zadnjih tednih opažajo, da nekateri kupci obseg naročil spet povečujejo.