Ste tudi sami taki?

Vodja, ki želi svojo »ladjo s posadko« (beri oddelek, podjetje, tim, skupino) usmeriti v pravo in želeno smer, mora v to vložiti vso svojo energijo in delati z glavo. Če ste tudi vi vodja v svojem podjetju ali zaposleni na vodstvenem delovnem mestu in morda kdaj pomislite, da nimate dovolj moči, da bi vplivali na pozitivne spremembe, se motite. V vaših rokah je neizmerna moč, s katero lahko upravljate samo vi. To je moč vpliva na lastna dejanja. Ste se kdaj vprašali, kakšen vodja ste? Se zavedate svoje odgovornosti in vpliva na vaše sodelavce in zaposlene? V podjetjih je v današnjem času bolj kot kdajkoli pomembno, da se vodje zavedajo svoje prave moči in nenehno delajo na osebnostnem in čustvenem razvoju lastnih sposobnosti.

Vodja kot trener moštva

Ena od mnogih nalog vodje, ki je povezana z ljudmi, je vodenje sestankov z zaposlenimi in sodelavci v podjetju. Tako kot imajo vse športne ekipe in posamezniki pred ali med tekmo »sestanke« s svojim trenerjem (vodjo moštva), tako zaposleni potrebujejo redne sestanke s svojimi vodji. Pri tem ne govorimo o sestankih kar tako, temveč ciljno usmerjenih in strukturiranih delovnih srečanjih. Vendar na žalost v mnogih podjetjih prevladuje zmotno prepričanje, da so sestanki bolj kot ne nujno zlo oziroma kradljivci časa. Nekateri vodje vidijo v sestankih priložnost za izvrševanje nadzora, izkazovanje ega in lastne pomembnosti, namen sestankov pa ni poročanje zaposlenih, kaj so oziroma česa niso naredili in zakaj ne. Napaka!

Naj opišem primer sestanka v nekem slovenskem podjetju, zaradi katerega me je pošteno zaskrbelo, kako lahko nujno potrebna aktivnost v podjetju postane brezciljno in mukotrpno srečanje. Če se boste v opisu našli tudi sami, je čas, da se zamislite in takoj nekaj spremenite!

Primer iz podjetja: Dober začetek, slab konec

Vse skupaj se je začelo dokaj obetavno, saj so vsi udeleženci sestanka prišli na sestanek pravočasno, točno ob dogovorjeni uri. Sestanek se je odvijal v pisarni vodje oddelka, ki je začel sestanek s pregledom zapisnika aktivnosti iz preteklega sestanka. Pri vsaki točki zapisnika se je ustavil in začel prisotne dobesedno zasliševati, katere aktivnosti so izvedli do danes. Če aktivnosti, četudi zaradi utemeljenega razloga, še niso bile izpolnjene, je vodja z razočaranjem vrtel z očmi in gledal v mizo z nejevoljnim izrazom na obrazu. Vedel se je kot starš, ki izkazuje razočaranje nad otrokovimi dejanji. Med sestankom ali celo med tem, ko je govoril kdo izmed prisotnih, se je vodja oglašal na telefonske klice in se brez opravičila ali zadržkov pogovarjal nekaj minut. Pri delovnih aktivnostih, ki so zahtevale konkretne odločitve, je te ves čas prelagal na zaposlene, saj sam ni želel sprejemati odgovornosti za rezultate. To je bilo videti tudi pri podajanju »navodil«, saj so bila ta izražena povsem nejasno. Četudi so postajali udeleženci sestanka vse bolj vidno zmedeni, se je vodja kljub temu premikal naprej po točkah zapisnika. Ker je sestanek trajal že pol tretjo uro, so se nekateri udeleženci začeli presedati, dolgočasiti in med seboj pogovarjati, dvigovati svoje telefone, četudi ni bilo nujno, itd. Sestanek je vodji povsem ušel izpod nadzora. Po končanem pregledu zapisnika so udeleženci na sestanku še sami zelo na kratko poročali o svojem delu, saj jih je vodja ves čas priganjal, naj pohitijo, češ da so tako ali tako že predolgi s sestankom. Ker se je že vsem vidno mudilo, časa za usmeritve in diskusijo za konkretne težave zaposlenih ni bilo. Sestanek se je končal tako, da je vodja nenadoma utihnil, ostali so se začeli spogledovati in ko je vodja rekel »To je to«, so vsi nemudoma vstali in odvihrali iz pisarne.