Stanislav Pečjak - Pekarna Pečjak

Stanislav Pečjak, direktor podjetja Pekarna Pečjak, je svojo podjetniško pot začel leta 1972, ko je skupaj s prijateljema Kovačem in Adamičem ustanovil obrtno delavnico za proizvodnjo keksov na Vrhniki. Na idejo, da bi delali dobre kekse, je prišel potem, ko je nekaj časa prodajal pekovske stroje. Trije fantje so se posla lotili z vso vnemo, z malo denarja in s slabimi stroji. Recepte so poiskali v kuharskih knjigah. Že po treh mesecih so imeli največjo obrt na Vrhniki. Leta 1978 je Pečjak zapustil skupno delavnico in s kolegom Baškovčem začel izdelovati testenine iz svežih jajc. Leta 1984 so proizvodnjo prenesli na Škofljico. Sloves o Pečjakovih dobrotah se je širil in obseg poslovanja je začel naraščati. Vendar v tistem času zaradi predpisov niso smeli kupovati modernih strojev iz uvoza, domačih pa ni bilo. Izgubo jugoslovanskega trga so tako dočakali z zastarelimi stroji, ko se je začel tudi nekontroliran uvoz testenin.  

Za podjetje so se začeli težki časi, vendar pa so k sreči našli tržno nišo v zamrznjenih izdelkih, kot so rogljički, razni zavitki, njoki in cmoki. Prodaja zamrznjenih izdelkov je pomenila precejšnjo novost na slovenskem trgu. Potrošniki so te izdelke lepo sprejeli, saj je z njimi mogoče pripraviti okusen obrok v kratkem času.

Danes naredijo v Pekarni Pečjak 100 ton testenin iz svežih jajc na mesec, in imajo med šestintridesetimi proizvajalci takšnih testenin 40-odstotni tržni delež. Posebej so ponosni na svoje valjane testenine – garganele, ki se po kakovosti lahko merijo z najboljšimi italijanskimi testeninami. Pričeli so tudi s proizvodnjo svežih zamrznjenih testenin, za katere računajo, da bodo kmalu med Pečjakovimi najbolje prodajanimi artikli. 

Zelo dobro se prodajajo tudi izdelki iz zamrznjenega programa, ki jih mesečno prodajo 250 ton. Po kakovosti absolutno dosegajo in celo presegajo tovrstne tuje izdelke. Pečjakovi zamrznjeni izdelki so prodajni hit po vsej Sloveniji. “Prav zanimivo pa je, kako nekateri trgovci še vedno verjamejo samo v uvoženo blago. V neki ugledni ljubljanski trgovini, kjer se ukvarjajo tudi z gostinstvom in imajo lastno pekarno, prodajalci ponosno pripovedujejo, da imajo francoske rogljiče iz uvoza. Ko pa ta rogljič prelomiš, vidiš, da je nenaravno rumen, torej vsebuje umetna barvila. Toda vodja njihove pekarne, ki pripravlja dobrote za šole, raje uporablja naše zamrznjene rogljiče in sam pravi, da ne mara francoskih rogljičev iz uvoza, ker se s našimi ne morejo primerjati. K sreči se dosedanji odnos do domačih izdelkov vsaj v Mercatorju močno spreminja, saj ima v zadnjih nekaj letih blago slovenskih proizvajalcev prednost pred uvoženim blagom,” pove Stanislav Pečjak.  

Tudi pri uličnih prodajalcih zamrznjene hrane, kot sta na primer Ledona Family Frost, je najbolje prodajani artikel že nekaj časa Pečjakov francoski rogljiček. Zanj in še za pet drugih izdelkov iz zamrznjenega programa so se zanimali tudi pri Family Frost Europa. Vendar pa izvoz zaradi visokega prelevmana na izdelke, narejene z mlekom in jajci (dva eura za kilogram) ni rentabilen. Poskušnjo svojih zamrznjenih izdelkov je Pekarna Pečjak pripravila tudi v trgovini trgovske mreže Billa na Dunaju, in Avstrijci so bili nad njimi navdušeni - če ne bi bilo omenjene omejitve, bi jih bili pripravljeni tudi kupovati.  

Največji kupci Pečjakovih izdelkov so Mercator, Ljubljanske mlekarne, šole, vrtci, domovi in bolnice. “Slovenski proizvajalec vedno največ proda slovenskemu trgovcu,” pravi Pečjak.  

Odločitev v pol ure 

Stanislav Pečjak ni človek, ki bi veliko govoril  ali bi se obotavljal pri sprejemanju odločitev. Pri poslu moraš biti konkreten in natančno vedeti kaj hočeš.Sam pravi, da je nekatere najboljše ideje začel uresničevati po polurnem razmisleku. Zgodilo pa se je tudi, da je o kakšnem novem izdelku tuhtal celo leto, nato pa se pokazalo, da je izdelek porabil veliko več časa za uveljavitev, kot je to načrtoval. 

Pečjak zaposluje 191 delavcev. Vsa razpoložljiva sredstva namenja za razvoj in izboljševanje proizvodnje in tako skrbi, da bodo imeli delo tudi v bodoče. Kdor nenehno ne vlaga v modernizacijo proizvodnje, dolgoročno propade. Stanislav Pečjak se dobro zaveda, da v poslu zdrži samo pošten odnos in delo. Pečjakovi izdelki so tako dobri, ker so kakovostni, narejeni iz najboljših sestavin. Zato je ponosen  na nekaj svojih izredno sposobnih sodelavcev, ki mu to odličnost pomagajo zagotavljati. “Največji kapital je v znanju in predanosti zaposlenih, ki živijo s podjetjem in za podjetje,” pravi Pečjak. 

Prepričan je, da podjetje mora rasti, vlagati v izboljševanje proizvodnje in višjo kakovost izdelkov. Ves dobiček in amortizacijo namenjajo za naložbe. V zadnjih štirih letih so naložili v razvoj 1,1 milijarde tolarjev, ki so bili deloma lastni viri, približno 40 odstotkov naložb pa so financirali z bančnimi krediti. Zgradili so moderno delavnico v Trzinu, kjer izdelujejo testenine in zamrznjene izdelke. Maja letos bodo v Trzinu  postavili najmodernejšo proizvodno linijo za izdelavo pit, konec aprila pa bodo zamenjali še zadnjo linijo za proizvodnjo testenin, ki je še iz časov Jugoslavije. Pečjakova proizvodnja je usklajena z merili, ki se uporabljajo v evropski živilsko predelovalni industriji. Pri tem ostaja glavni cilj strategije Pekarne Pečjak ohranjanje domačega okusa izdelkov brez dodajanja konzervansov in drugih škodljivih kemikalij. 

“Ta hip je stanje takšno, da naših izdelkov ne moremo izvažati. Ker pa je slovensko jajce, mleko ali jabolko enako evropskemu, ne vem, zakaj ne bi bili po vstopu v Evropsko skupnost konkurenčni. Takrat bo kakovost izdelkov tista, ki bo odločala,” meni Stanislav Pečjak.   

Pripravljeni na Evropo   

Pekarna Pečjak se pripravlja na vstop v Evropsko unijo in ker je delavnica (kot jo imenuje Stanislav Pečjak) že zdaj pretesna, bodo leta 2001 začeli graditi sodobno tovarno na površini 4000 kvadratnih metrov, ki bo tudi opremljena z najsodobnejšo tehnologijo. Stanislav Pečjak pravi: “Delavcem želim omogočiti takšne delovne razmere, kot so v Evropi. Med drugim želim imeti moderno zamrzovalnico, v katero bo računalniško vodeni viličar sam odpeljal in ven pripeljal želeno blago, tako da delavcem ne bo treba hoditi v zamrzovalne tunele iz +20 na –40 stopinj Celzija in da bo na koncu opremljen z računalniško vodenim skladiščem, kjer bo viličar sam odpeljal v skladišče in pripeljal želeno blago. V kolikor mi bo zdravje služilo, bom to napravil v naslednjih štirih letih. Takrat bom star 64 let in bo čas, da se počasi upokojim.”  

“V Sloveniji vsi mislijo, da lahko uspejo s trgovino in uvozom tujega blaga. Včasih se zdi, da Slovencem primanjkuje idej – takoj ko uspe nekomu, ga želijo vsi na istem področju posnemati. V Sloveniji industrija propada. Tujci, ki prihajajo k nam, ne vlagajo v proizvodnjo, temveč v trgovino, da bodo v teh trgovinah lahko prodajali svoje blago. Proizvodnje slovenska oblast ne podpira. Ni dovolj, da imamo dovolj bifejev in picerij in da uvažamo tuje blago. Kaj bo potem s Slovenci?” se sprašuje Pečjak in dodaja: “Govoril sem s kolegom iz Italije, ki ima podoben proizvodni program kot jaz. Blizu Benetk je kupil 11.000 kvadratnih metrov zemlje za 400.000 mark. Če bi sam hotel kupiti toliko zemlje na Ljubljanskem barju, bi moral plačati 3,5 milijona mark. Italijanskim proizvajalcem tudi ni treba plačevati komunalnih prispevkov,” poudarja Pečjak. 

V letu 1999 so na trg poslali nekaj novih izdelkov, ki so bili zelo dobro sprejeti. Celotni prihodek v letu 1999 kar za 66 odstotkov večji kot v letu 1997. Stanislav Pečjak poudarja, da ni važno , koliko izdelkov ima podjetje v proizvodnem programu, pomembni so izdelki, ki prinašajo dobiček. Nekaj izdelkov pa moraš imeti samo zato, da je ponudba celostna.   

Za reklamo so lani namenili 13 milijonov tolarjev. “Ljudje te morajo najprej spoznati, da se potem odločijo za tvoj izdelek,” pravi Pečjak. 

MOJA FORMULA USPEHA 

“V gospodarstvu je vse zelo enostavno. Napraviti moraš izdelek, ki ga boš lahko prodal po takšni ceni, da boš imel dobiček, ki pa ga je takoj treba vložiti naprej. Predvsem pa se hitro odločam in svoje zamisli izpeljem do konca.”    

Preberite si še:
- Izbor Podjetnika leta 2001