Srečanje z generacijo Y

Nekaj številk nazaj nam je avtor Stanko Levičar opisal zgodbo internetnega virtualnega prizorišča Second Life, v katerem ljudje postavljajo svoje dvojnike in, kot pove že ime tega internetnega fenomena, živijo v njem "drugo življenje". Navidezno potujejo, se pogovarjajo prek svojih virtualnih dvojnikov, nakupujejo, zidajo hiše itd. Eni so zadovoljni samo s tem, da upravljajo to internetno virtualno dogajanje, drugi pa ta svet izkoriščajo (tudi) kot komunikacijski kanal, v katerem po nekem ovinku uresničujejo svoje resnične potrebe in načrte v "tem" življenju. Zdaj že vsi citirajo primer Švedske, ki ima v Second Lifeu virtualno ambasado.

Kot nam kaže tokratni izziv; "Dvojno življenje" ni slučaj ali izjema oziroma posebnost. Je del širšega dogajanja, v katerem se prepletata fantazijski svet iger, internetni oziroma računalniški svet informacij (vseh vrst) ter nova komunikacijska orodja. In skupek takšnih novitet lahko obvlada samo mlada generacija. Ta generacija tukaj izživlja svoje fantazije, oziroma en njihov del, spoznava svet, se uči, zabava, predvsem pa neskončno komunicira. In kdo lahko proda generaciji Y, se sprašuje naš Izziv. In sledi logičen odgovor: tisti, ki razume tehnični in komunikacijski svet generacije Y oziroma pojave v njem.

Nekdo, ki pripada eni od starejših generacij, je ob tej sliki samo očaran, če tega sveta ni spoznal že prej prek otrok ali mlajše družbe.

In kam vse to pelje? Prihodnosti nihče ne vidi. A imamo zgodovinsko vzporednico: odkritje tiska. V mislih imam ugotovitve, ki jih je glede odkritja tiska pred nekaj desetletji zapisal kanadski komunikolog Marshall McLuhan. Ta je kot posledico izuma tiska štel množično pismenost in širitev branja, kar je bila osnova za uveljavitev nacionalnih jezikov in novih ver. To je pa spet bila sila, ki je povzročila pomemebne politične spremembe. Ideja zamenljivih črk je po McLuhanu tudi podlaga za zamisel o množični proizvodnji, torej konceptualna rešitev za množično proizvodnjo... Velik del tega, kar za nas pomeni "moderni svet", je torej po tem tolmačenju posledica enega tehničnega izuma.

Kakšne bodo torej posledice "svežnja" izumov, ki jih je prinesel internet? Najbrž bodo zelo velike, veliko večje, kot jih vidimo danes ali kot jih predvidevamo v bližnji prihodnosti, vsaj če zaupamo McLuhanovemu tolmačenju vpliva enega samega izuma, ki je spremenil "samo" način družbenega komuniciranja. Tekst, ki razlaga, kako prodati generaciji Y, lahko zato beremo kot nekakšen "turistični vodnik", ki nas pelje v razmišljanje, v kakšne čase sploh vstopamo.