Srce Slovenije: danes daje upanje, jutri blagostanje

Aleksandra Gradišek: »Znamka Srce Slovenije omogoča, da se posamezniki razvijajo, učinki so vsak dan bolj vidni. Dobiš nazaj darilo, vidiš, da delaš prav, da pomagaš, ker so ljudje srečni in zadovoljni.«

Po svoje smo socialno podjetje, četudi kot razvojni center ne delujemo na čisto običajen podjetniški način, pravi direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije Aleksandra Gradišek. A prav kot razvojni center, ki kot neprofitni d. o. o. ni zavezan ustvarjanju dobička, imajo možnost in priložnost, da na terenu razberejo potrebe, pripravijo primerne programe, dobijo zanje sredstva in načrte izpeljejo.

Ko je leta 2000 takrat kot zaposlena v uradu litijskega župana Aleksandra Gradišek predlagala ustanovitev lokalnega podjetniškega centra za pospeševanje malega gospodarstva v Litiji, je želela spodbujati povezovanje med obrtniki in podjetniki. A se je izkazalo, da je lokalnih skupnosti, ki so prepoznale njene zamisli kot prave, še več. Med seboj je začela povezovati občine, kmete, šole, vrtce, društva, ponudnike turističnih storitev ... Sprva je delala sama, nato je preko javnih del dobila nove sodelavce, danes je v stalni ekipi zaposlenih 14 visoko izobraženih ljudi. Prizadevajo si za lansiranje novih idej in znanj v okolje in povezovanje različnih ciljnih skupin v javnem in zasebnem sektorju.

Vir moči so tudi mala družinska podjetja

Litija je bila še pred nekaj leti kraj, od koder so ljudje odhajali. Statistično je sicer del osrednjeslovenske regije, kjer je vsega dovolj, a realnost je bila v dolini precej drugačna. Litija ni močno industrijsko središče, nima velikih podjetij, ki bi bile hrbtenica lokalnega gospodarstva, pravi Gradiškova. »Naša moč leži v malih družinskih podjetjih, ki skrbijo za ohranjanje in razvoj podeželja.«

Velik interes lokalnih kmetov za sodelovanje in povezovanje je leta 2004 botroval nastanku Zadruge za razvoj podeželja Jarina. Kmetje so namreč hitro prepoznali prednost povezovanja in skupne promocije, in ker je naslednji korak trženje izdelkov, ki ga ni mogoče izvajati preko razvojnega centra, je Gradiškova poiskala način, da svoja prizadevanja nadgradijo. »Jarina je bila prva v Sloveniji, ki se je organizirala tako, da je dobavljala hrano v javne institucije,« se spominja. Danes svežo zelenjavo distribuirajo poleg Litije tudi v Kamnik, Ivančno Gorico, Grosuplje, Dol pri Ljubljani, Zagorje, Ljubljano ...