Spremembe in dopolnitve Zakona o tujcih

Za tujce in njihove delodajalce so pomembne spremembe Zakona o tujcih, ki jih v omejenem obsegu predstavljamo v nadaljevanju.  

V Zakon o tujcih se dodajata naslednji definiciji:
- Rezident za daljši čas je tujec, ki ni državljan Evropske unije, v eni izmed držav članic pa ima dovoljenje za stalno ali dolgotrajno prebivanje z veljavnostjo najmanj pet let.
- Državljan EU je tujec z državljanstvom druge države članice EU. 

Rezident za daljši čas in njegovi ožji družinski člani lahko vstopajo na območje Republike Slovenije z veljavnim potnim listom in dovoljenjem za prebivanje, ki ga je izdala druga država članica EU. 

Ožji družinski člani so:
- zakonec,

- mladoletni neporočeni otroci tujca,
- mladoletni neporočeni otroci zakonca,
- starši mladoletnega tujca,
- polnoletni neporočeni otroci in starši tujca ali zakonca, ki jih je tujec oz. zakonec dolžan preživljati po zakonih države, katere državljan je. 

 

- Prevozniki lahko prepeljejo tujca na državno mejo ali ozemlje RS samo pod pogojem, da ima tujec ustrezno potno listino oziroma vstopno dovoljenje, če ga kot državljan določene države po naših predpisih potrebuje.
- Na zahtevo organa mejne kontrole je prevoznik na lastne stroške dolžan vrniti tujca, ki mu je bil zavrnjen vstop v RS, v državo iz katere ga je prepeljal oziroma v katerokoli drugo državo, ki ga je pripravljena sprejeti. 

Na novo se ureja vstop in prebivanje državljanov držav članic Evropske unije in njihovih družinskih članov v Republiki Sloveniji:
- Po veljavnem zakonu o tujcih je ureditev za vstop in prebivanje ožjih družinskih članov slovenskega državljana, ki so tujci, manj ugodna, zato se na novo ureja tudi to področje in sicer po novem zanje veljajo enaka pravila kot za družinske člane državljanov drugih držav članic Evropske unije.
- Zaradi uskladitve z evropsko zakonodajo se ureja, da lahko državljani držav članic Evropske unije vstopijo v Republiko Slovenijo z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom, pri čemer za vstop ne potrebujejo dovoljenja za vstop (vizuma ali dovoljenja za prebivanje) ne glede na namen, zaradi katerega želijo vstopiti in prebivati v Republiki Sloveniji.
- Državljani Evropske unije lahko prve tri mesece po vstopu v Republiko Slovenijo v državi prebivajo brez prijave prebivanja, za prebivanje, daljše od treh mesecev, pa morajo pri upravni enoti zaprositi za izdajo potrdila o prijavi prebivanja. 

Državljanom Evropske unije se po novem ne izdajajo več dovoljenja za prebivanje temveč le potrdila o prijavi prebivanja. 

Državljanu Evropske Unije se lahko izda potrdilo o prijavi prebivanja zaradi:
- zaposlitve ali dela,
- samozaposlitve,

- izvajanja storitev,
- izobraževanja in
- drugih razlogov. 

Pogoji za izdajo potrdila za prebivanje iz zgoraj navedenih razlogov so natančno določeni. 

Državljanu EU se lahko izda dovoljenje za stalno prebivanje, če:
- v RS prebiva neprekinjeno pet let, kar izkazuje s potrdilom o prijavi prebivanja in

- ne obstaja utemeljen sum, da njegovo prebivanje v RS ne bo pomenilo nevarnost za javni red, varnost ali mednarodne odnose oziroma, da njegovo prebivanje ne bo pomenilo izvajanje terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitih obveščevalnih dejavnosti, posredovanja mamil ali izvajanja drugih kaznivih dejanj. 

Natančno so določeni pogoji za izdajo začasnega oziroma stalnega dovoljenja za prebivanje družinskega člana državljana EU, ki je državljan članice EU ter družinskega člana, ki ni državljan članice EU. 

Državljani EU in njihovi družinski člani, ki jim je izdano dovoljenje za začasno prebivanje v RS, so dolžni prijaviti začasno prebivališče oziroma, če jim je izdano dovoljenje za stalno prebivanje, so dolžni prijaviti stalno prebivališče. 

Za nespoštovanje določb Zakona o tujcih oz. za ravnanje proti določilom tega zakona, so predvidene sankcije. 

Določbe tretjega odstavka 8. člena, drugega odstavka 13. člena in 37. člena Zakona o tujcih, v delu, ki urejajo vstop in izdajo dovoljenja za prebivanje za rezidente za daljši čas iz druge države članice Evropske unije in njihove družinske člane, se začnejo uporabljati z dnem, ko začne za Republiko Slovenijo v celoti veljati Schengenska izvedbena konvencija. 

Informacije, ki jih vsebuje prispevek, so le delna predstavitev obravnavanega zakona. Natančnejši podatki in postopki so določeni v citiranih predpisih. 

VELJAVNOST:
20.11.2005. 

PRAVNI VIR:
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o tujcih (UL RS 93/2005)
Direktiva Sveta 2001/40/ES o medsebojnem priznavanju odločitev o izgonu državljanov tretjih držav (UL L, 149/2001)

Direktiva Sveta 2001/51/ES o dopolnitvi določb člena 26. Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L, 187/2001)
Direktiva Sveta 2002/90/ES o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L, 328/2002)

Direktiva Sveta 2003/86/ES o pravici do združitve družine (UL L, 251/2003)
Direktiva Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L, 16/2004)
Direktiva Sveta 2003/110/ES o pomoči v primeru tranzita za namene repatriacije po zračni poti (UL L, 321/2003)
Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L, 158/2004)

Sklep Sveta 94/795/PNZ na podlagi člena K.3(2)(b) Pogodbe o Evropski uniji o skupnem ukrepu o olajšavah za potovanje za učence iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v državi članici (UL L, 327/1994)
Uredba Sveta 2004/2252/ES o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajajo države članice (UL L, 385/2004)