Sprememba dolžnika v izvršilnem postopku zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra

Sodišče je na podlagi predloga za izvršbo upnika izdalo sklep o dovolitvi izvršbe s predlaganimi izvršilnimi sredstvi. Družba (dolžnik) je bila po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe izbrisana iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Sodišče je na predlog upnika nadaljevalo postopek zoper ustanovitelja družbe na podlagi četrtega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Slednji omogoča upnikom, da se izvršba na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi nadaljuje zoper pravne naslednike družbe, ne da bi bilo potrebno soglasje novega dolžnika in ne da bi bilo treba predlagati novo izvršbo. Na podlagi navedene določbe zakona mora upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokazati le, da je terjatev prešla na pravnega naslednika dolžnika. Novi dolžnik pa tako nima nobene možnosti uveljavljanja ugovora, da terjatev ni prešla nanj, kar je v bistvu poseg v ustavno pravico do pravnega sredstva. Zastavlja se vprašanje dopustnosti takšne ureditve. 

 

Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) je v letu 2001 uvedel možnost nadaljevanja izvršbe zoper dolžnika, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je terjatev prešla nanj. Upnikov namen pri vložitvi predloga za izvršbo zoper družbo je, da se doseže čimprejšnje poplačilo terjatev. Zakonodajalec je imel z ureditvijo, ki omogoča prehod terjatve na dolžnika, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, namen preprečiti zlorabe, ki so mogoče s statusnimi in drugimi obligacijskimi spremembami na strani dolžnika. Upnik ima tako možnost, da v izvršilnem postopku, ki je bil prekinjen zaradi prenehanja dolžnika, predlaga nadaljevanje postopka zoper novega dolžnika, na katerega so s prenehanjem družbe prešle terjatve. Pri tem mu ni treba vlagati novega predloga za izvršbo in ne potrebuje soglasja novega dolžnika. 

Sklep o nadaljevanju postopka je zgolj vmesni procesno-tehnični sklep, ki ga sodišče izda, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za nadaljevanje postopka. Sklep sam po sebi torej ne pomeni nobene vsebinske odločitve o kakšni pravici ali obveznosti novega dolžnika, vendar pa temelji na predpostavki, da je terjatev prešla nanj. V skladu z ureditvijo 9. člena ZIZ ima novi dolžnik sicer možnost, da sklep o nadaljevanju postopka spodbija s pritožbo. Vendar je ureditev pomanjkljiva v tem smislu, da novi dolžnik po pravnomočnosti sklepa o izvršbi prvotnega dolžnika ne more ugovarjati, da terjatev ni prešla nanj. S to ureditvijo je zakonodajalec posegel v pravico novega dolžnika, da se izjavi. Ker zoper odločitev višjega sodišča ni možno vložiti pritožbe, pa mu je vzel tudi možnost do pravnega sredstva. S sedanjo ureditvijo je tako zakonodajalec posegel v ustavno pravico novega dolžnika do pravnega sredstva.  

 

Ustava dopušča posege v ustavne pravice samo v primerih, ko se zasleduje kakšen ustavno dopusten cilj. V konkretnem primeru je zakonodajalec imel namen zgolj preprečiti zlorabe, ki bi se utegnile zgoditi s statusnimi in drugimi spremembami dolžnika. Namen zakonodajalca pa ni bil izključiti možnost, da dolžnik uveljavlja ugovore v zvezi s prehodom terjatev nanj pred prvostopenjskim sodiščem. 

O določbi četrtega odstavka 24. člena ZIZ je razsojalo ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da zakonodajalec s takšno ureditvijo, ko novemu dolžniku ni dal možnosti do pravnega sredstva, ni izpolnil kriterijev, ki bi mu dovoljevalo omejevanje ustavnih pravic. 

Ustavno sodišče je v svoji odločbi odločilo, da mora zakonodajalec neskladje zakona z ustavo odpraviti v roku šestih mesecev od objave odločbe v Uradnem listu (objavljeno dne 28.10.2005) in sicer na način, da bo v primerih odločanja o prehodu terjatve na novega dolžnika postopek takšen, da bo novi dolžnik imel možnost zahtevati postopek, ki je vsebinsko enak postopku odločanja o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, z upoštevanjem ustreznih procesnih jamstev.  

Ureditev je trenutno torej pomanjkljiva, zato je ustavno sodišče odločilo, da morajo sodišča pri odločanju o nadaljevanju prekinjenega postopka na podlagi 24. člena ZIZ novemu dolžniku dati možnost, da se izjavi že v postopku na prvi stopnji. Iz navedenega razloga bo poslej moralo sodišče novemu dolžniku poleg sklepa o nadaljevanju postopka vročiti tudi pravnomočen sklep o izvršbi, ki se glasi na prvotnega dolžnika. Novi dolžnik mora imeti možnost ugovora zoper sklep o nadaljevanju postopka. O ugovoru pa bo sodišče odločalo že na prvi stopnji. Zoper sklep o ugovoru pa bo novi dolžnik imel tudi možnost pritožbe na višje sodišče. 

 

Zakon o izvršbi in zavarovanju (UL RS 51/98, 75/2002, 16/2004, 40/2004)
Odločba ustavnega sodišča o ugotovitvi, da je četrti odstavek 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju v neskladju z ustavo (UL RS 96/2005)