Spodbuden začetek leta 2004

Zelo nerad napovedujem dogajanje na kapitalskih trgih za nekaj tednov ali mesecev vnaprej. Tudi razglabljati, kaj se je že zgodilo, kje vse bi lahko zaslužili, če bi bili zraven, je popolnoma brezpredmetno. A kljub temu so pretekli dogodki dostikrat dobra osnova za sklepanja o določenih signalih iz okolja in o tem, kaj lahko pomenijo za trg kapitala. Pomagajo nam pri pridobivanju izkušenj in novih znanj, ki jih nujno potrebujemo pri napovedovanju prihodnjih trendov.  

Leto 2004 se še ni niti dobro začelo in že so se na trgu kapitala doma in v tujini pojavila posamezna presenečenja.

 

Glede na to, kakšni rasti tečajev smo bili priča pred koncem starega leta, smo v začetku januarja 2004 vsi pričakovali vsaj malenkosten tehnični popravek tečajev navzdol. To se ni zgodilo, ampak so tečaji proti pričakovanjem še naprej silovito rasli. Na domačem trgu kapitala so v ospredje prišle delnice investicijskih družb, ki so bile lani nekoliko zapostavljene. Njihove tržne vrednosti so večino lanskega leta dosegale zgolj polovico njihovih knjigovodskih vrednosti, v zadnjem času pa so se približale 80 odstotkom knjigovodskih vrednosti, kar je normalen diskont pri takih vrednostnih papirjih. Od kod tako povečanje atraktivnosti teh delnic? Razlogov je več. Eden od pomembnejših je sprememba zakonodaje, ki ureja poslovanje investicijskih družb. Vse investicijske družbe so se morale do konca leta 2003 uskladiti po določenih merilih, med katerimi je tudi prilagoditev njihovih portfeljev vrednostnih papirjev. V njih je po novem veliko manj netržnih vrednostnih papirjev, zato je zdaj te delnice bolj preprosto vrednotiti. Investitorje privlačijo tudi zato, ker se bodo te investicijske družbe v naslednjih letih preoblikovale v vzajemne sklade, tik pred tem pa se bo njihova tržna vrednost še bolj približala njihovim knjigovodskim vrednostim.  

Tudi delnice družb, ki so del borzne kotacije Ljubljanske borze, so bile pri investitorjih v prvih mesecih letošnjega leta zelo priljubljene. Razloge za nove rasti pri teh je nekoliko težje najti. Res je sicer, da glede na finančne kazalce še niso pretirano drage, če jih primerjamo s podobnimi delnicami v tujini. Kljub temu ni več videti prav veliko prostora za njihovo rast. Vendar pa se je pojavil nov dejavnik, ki lahko zelo vpliva na dogajanje na domačem trgu kapitala tudi v nadaljevanju 2004 in lahko sčasoma postane celo zelo nevaren. Gre za proces, ki poteka že tretje leto, a je vedno bolj izrazit in ga je zelo težko zlepa zaustaviti.  

Selitev denarja iz bank v druge oblike varčevanja
 

Obresti na depozite v bankah so namreč tako nizke, da ljudje niso več motivirani za varčevanje v klasični obliki. Po drugi strani so donosi domačih vzajemnih skladov v zadnjem času v kombinaciji z agresivnim marketingom približali to obliko varčevanja vse večjemu številu prebivalstva. Prilivi denarja v vzajemne sklade se nenehno povečujejo, upravitelji portfeljev skladov pa smo pred zapleteno nalogo. Ali denar investirati v domače delnice, čeprav so te že na razmeroma visoki ravni, ali denar investirati v druge, manj donosne finančne instrumente, med katere štejemo obveznice in instrumente denarnega trga? Ali pa sredstva investirati na nekoliko perspektivnejše, a obenem tudi bolj tvegane tuje trge?  

Pri tem smo dodatno omejeni z zakonskimi določili, ki so nam doslej omejevala delež tujih delnic v naših portfeljih na 10 odstotkov njihove vrednosti. Z novo zakonodajo so sicer te omejitve odpravljene, vendar spremembe prospektov skladov zahtevajo nekaj časa. Veliko upraviteljev skladov se kar sprijazni z usodo in si v tujino zaradi pomanjkljivega znanja sploh ne upajo. Ker je ponudba papirjev razmeroma skromna, njihovi tečaji zaradi močnega povpraševanja počasi, a vztrajno rasejo.  

Zaradi take rasti tečajev je mogoče, da se tovrstni prilivi sredstev v določenem trenutku ustavijo ali se morda celo obrnejo v negativno smer. Takrat bo na trgu zavladala panika. Če bodo investitorji izstopili iz skladov, bodo morali njihovi upravitelji zmanjševati pozicije v vrednostnih papirjih. Povpraševanje pa ne bo tako močno, da bi omogočalo vzpostavitev tržnih cen na teh ravneh, temveč bodo cene najverjetneje padle. To je skrajno črn scenarij in upajmo, da se ne bo uresničil. Verjetneje je, da bodo skladi del sredstev postopoma preselili v tuje vrednostne papirje, kjer likvidnost kadar koli omogoča prodajo velikih količin vrednostnih papirjev.  

 

Na domačem trgu se nam torej, tako kaže zdaj, obeta zelo pestro leto. Veliko bo odvisno od drugih dogodkov, ki spremljajo dogajanje na kapitalskih trgih. Prevzemov v letošnjem letu zaradi političnih razmer v Sloveniji sicer ne pričakujemo, vprašanje pa je, kako se bodo trgi odzvali na vstop Slovenije v EU.  

V tujini smo prav tako za začetek novega leta napovedovali tehnično korekcijo tečajev navzdol, kar bi bila logična posledica dokaj stalne rasti v drugi polovici preteklega leta. Korekcijo smo dočakali šele februarja. Mnogi so bili razočarani nad padanjem tečajev, vendar pa so bili ti padci le vprašanje časa. Še nikoli nismo namreč na trgu videli neprestane rasti tečajev brez vmesnih korekcij. Celo med znamenito rastjo tečajev na Nasdaqu v letih 1998 in 1999 so bili v posameznih mesecih tečaji v rdečem območju.  

Vplivi tujih gospodarstev 

Za trenutno črnogledost na tujih trgih je veliko kriv ameriški predsednik in njegova administracija. Država, ki je bila vedno pojem svetovne demokracije, je v zadnjem času bolj podobna Kitajski v času njene izolacije. Zadnji udarec za ZDA je odobritev rekordne višine sredstev v proračunu za obrambne namene, kar bo povzročilo do zdaj najvišji proračunski primanjkljaj.  

Trgi so se seveda na te signale odzvali negativno. Tako smo se na tujih kapitalskih trgih znašli na zelo zanimivi točki. Po eni strani je prostora za rast tečajev delnic še ogromno, sploh če trenutne tržne tečaje delnic primerjamo z vrednostmi v letu 2000. Po drugi strani je za nami več kakor pol leta praktično neprekinjene rasti delniških tečajev. Trgi si morajo vzeti čas za premislek in analizo trenutnega položaja.  

Preučiti je treba, ali je trenutno stanje evropskih in ameriškega gospodarstva na ravni, ki opravičuje zdajšnjo raven delnic. Če se gospodarstvo vzpenja, nadaljnja rast tečajev ni vprašljiva. Ker pa se v zadnjem času v makroekonomskih podatkih kažejo tudi negativni vplivi ameriškega boja proti svetovnemu terorizmu, je treba temeljito razmisliti o smiselnosti nadaljnjih rasti delniških trgov.  

 

V nadaljevanju leta lahko pričakujemo pestro dogajanje na mednarodnih kapitalskih trgih. Širitev Evropske unije sicer ne bo igrala take vloge kakor dogajanje na drugi strani Atlantika, vendar lahko deloma vpliva na dogajanje na evropskih kapitalskih trgih. Volitve predsednika ZDA so še eden od pomembnih dogodkov, ki bodo vplivali na dogajanje na trgih in ki mu bomo v Podjetniku posvetili poseben članek. Žalostno je, da trenutna ameriška administracija, ki skrbi le za zelo ozek krog industrialcev v ZDA in ki celotno politiko prilagaja njihovim potrebam, kroji usodo praktično celotnega svetovnega gospodarstva. Ne želim biti črnogled, ampak bojim se, da nas v prihodnjih štirih letih ne čaka nič dobrega, če obstoječi vladajoči strukturi v ZDA uspe vzdržati še en mandat.  

Predvsem pa je glede na to, kar se je dogajalo doslej v letu 2004, mogoče sklepati, da preprostih dobičkov letos na trgih ne bo in bo treba za ustvarjene donose veliko bolj trgovati kakor v preteklem letu. Taktika »kupi in drži« se namreč splača v stabilnih razmerah, ko tečaji zvezno rastejo, v trenutnih razmerah pa daljšo potegnejo aktivni investitorji, ki ustvarjenih dobičkov ne reinvestirajo, temveč jih namenjajo v varnejše oblike naložb.