Splača se delati varno

Lani se je pri nas zgodilo 26 tisoč delovnih nezgod, med njimi je bilo 21 smrtnih. Najhujše nezgode so se dogajale v malih podjetjih, najpogosteje v gradbeništvu. Da bi dobili pravo predstavo o varnosti na delovnem mestu, moramo upoštevati še ozadje dogajanja. Strokovnjaki menijo, da je na eno nezgodo kar 600 primerov, v katerih bi se nesreča skoraj zgodila.  

Po podatkih nadzorstva za delo se število nezgod pri delu v zadnjih desetih letih zmanjšuje. Republiški inšpektor za delo Borut Brezovar meni, da to še ni razlog za optimizem, saj zmanjšanje števila nesreč ni posledica večje skrbi delodajalcev, temveč propada velikih proizvodnih podjetij in zmanjševanja števila nevarnih delovnih mest.   

Kakšni so učinki nove zakonodaje 

Vsi se spomnimo viharja, ki sta ga povzročila Zakon o varnosti in zdravju pri delu in zlasti Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja. Zakon že dve leti velja za vse gospodarske subjekte, tudi za samozaposlene in kmete, drugi subjekti pa so se morali z njegovimi zahtevami spopasti že leto prej. Kakšni so torej uspehi zakonodaje, ki je povzročila toliko negodovanja med delodajalci?

Po mnenju Boruta Brezovarja se je po sprejetju Zakona o varnosti in zdravju pri delu veliko spremenilo, vendar tega s statistiko o delovnih nezgodah ni mogoče pokazati. Povečalo se je predvsem zavedanje delodajalcev o obveznostih za varnost zaposlenih. Medtem ko je bila prej skrb za varnost v podjetju manj pomembna, zdaj vsak delodajalec določi ustrezen sistem ukrepov in pravil v podjetju, s katerimi povečuje varnost pri delu.  

Inšpektorat za delo je v začetnem obdobju izvajanja zakona nadzoroval predvsem to, ali so delodajalci razumeli obveznosti novega zakona. Inšpektorji so zato preverjali le upoštevanje izjave o varnosti in ocene tveganja. »Ugotovili smo, da je več kot 80 odstotkov nadzorovanih delodajalcev to obveznost izpolnilo,« pravi Borut Brezovar. Inšpektorji zdaj podrobneje preučujejo vsebino dokumentacije in ugotavljajo, ali ukrepi, ki so jih zapisali delodajalci, zagotavljajo varno delo. Žal Brezovar ugotavlja, da v veliko podjetjih, ki jih inšpektorji podrobneje pregledajo, najdejo pomanjkljivosti. 

»Inšpektorat za delo opravi letno 14 tisoč pregledov, v katerih ugotovimo vsaj toliko kršitev ali več. Pri mnogih podjetjih namreč ugotovimo več kršitev, zanimivo pa je, da pri nekaterih ne ugotovimo nobene. Pred leti takih primerov sploh ni bilo,« pravi glavni republiški inšpektor.  

Približno polovica kršitev se nanaša na delovno zakonodajo, polovica pa na zakonodajo o varnosti in zdravju pri delu. Kot najpogostejšo kršitev varnosti Brezovar navaja zgolj formalno izdelano izjavo o varnosti, ki je teoretično sicer ustrezna, a ne kaže dejanskih delovnih razmer niti ne zagotavlja varnega dela. Delovni inšpektorji so lani ugotovili 1778 kršitev v zvezi z internimi akti podjetij, med katere sodi tudi izjava o varnosti z oceno tveganja. Med drugimi kršitvami pa prevladuje neizvajanje ukrepov, zapisanih v oceni tveganja - za zaposlene ne organizirajo zdravstvenih pregledov in usposabljanja za varno delo niti ne skrbijo za redne preglede strojev in opreme. Inšpektor lahko takega delodajalca napoti k sodniku za prekrške, ki ga kaznuje z denarno kaznijo od 300 tisoč do 10 milijonov tolarjev.  

Kršitev predpisa ni nujno kaznovana. Po četrtem členu Zakona o inšpekciji dela morajo inšpektorji poskušati vplivati na delodajalce za ustrezno upoštevanje predpisov. Inšpektor zato postopek praviloma vedno začne z nasvetom oziroma ureditveno odločbo, ki je pisna zahteva za odpravo nepravilnosti. Če delodajalec obveznost izpolni do naslednjega obiska inšpektorja, ta ne stopnjuje opozoril, sicer pa je dolžan delodajalca z ukrepi prisiliti k upoštevanju pravil. Kadar je zakonodaja zelo kršena in je neposredno ogroženo zdravje delavcev, inšpektor ne sme biti popustljiv.

Kako inšpektorji izbirajo podjetja 

Delodajalec se ob obisku nadzornika za delo ne more izogniti pregledu izjave o varnosti z oceno tveganja. Vsak nadzorstveni pregled namreč vsebuje tudi pregled te dokumentacije, ki je za inšpektorja kot osebna izkaznica podjetja in se z njo najprej seznani. 

Obisk inšpektorja za delo je žal teže napovedati kot obisk davčnega inšpektorja. Za slednje je znano, da imajo »najraje« podjetja, ki ne plačujejo davčnih obveznosti v predpisanem roku ali ki imajo velika nihanja v prihodkih in dobičku. Inšpektorji za delo izbirajo podjetja za pregled na več načinov. Prvi je ta, da si vsak inšpektor izdela načrt pregledov na podlagi dogovorjene politike nadzorstva, drugi način pa so tako imenovane akcije. Gre za organizirane preglede, ki jih nadzorstvo za delo izvaja glede na analize pogostnosti poškodb pri delu. Če ugotovijo, da se število nesreč v neki dejavnosti močno povečuje, se odločijo za tako akcijo. Tretji način so tematske akcije. Pri njih se usmerjajo samo na nadzor določenih nevarnosti, na primer, pregledajo vsa podjetja, ki delajo z določeno vrsto nevarnih snovi. Organizirano nadzorujejo zlasti gradbišča, ker se tam zgodi več kot polovica najhujših delovnih nesreč. »Prihodnje leto bomo v vseh novih članicah Evropske unije izvedli skupno akcijo nadzora gradbišč, ki bo potekala v vseh državah hkrati in jo bo sofinancirala Evropska unija,« pojasnjuje Borut Brezovar.  

Kako izboljšati varnost pri delu 

Milan Srna z Zavoda za varstvo pri delu meni, da je bila nova zakonodaja za večino delodajalcev zgolj obveznost, zaradi katere so imeli dodatne stroške. Delodajalci so zato iskali čim cenejše rešitve, zaradi česar imajo zdaj težave. »V zadnjem času sem pripravljal več izvedenskih mnenj o nesrečah pri delu in ugotavljam, da so odškodninski zahtevki zelo visoki. Poudarjam, da ne gre za kazenske zahtevke, temveč za odškodninske,« opozarja Milan Srna in poudarja, da se nevarnost ne splača nikomur.  Milan Srna delodajalcem svetuje, naj resno razmislijo, kako bi zagotovili čim varnejše delo v podjetju. Oblikovana ocena tveganja ni stalna rešitev, temveč zgolj podlaga, ki jo je treba nenehno dopolnjevati. »Razmere za delo se ves čas spreminjajo, prihajajo nove tehnologije, nova orodja, nastajajo nova delovna mesta in povsod je treba poskrbeti za varnost.«  

Na septembrski konferenci o globalni varnosti v Portorožu smo lahko slišali, da je skrb za varno delo največkrat povezana z denarjem. Vendar ne tako, kot menijo mnogi delodajalci - skrb za varnost namreč ni strošek, temveč naložba, ki se hitro obrestuje. Gosti iz Švice so na primer predstavili zanimivo izkušnjo iz neke švicarske livarne. Delo v njej je telesno zelo naporno, zato je bilo v podjetje veliko menjavanja zaposlenih. Poleg tega je bilo delo za delavce enolično in ni ponujalo možnosti osebnega razvoja. Po temeljiti analizi stanja je vodstvo livarne na najbolj kritična delovna mesta namestilo robote. Naložba je znašala 240 tisoč evrov. Podjetju se je samo zaradi zmanjšanja odsotnosti delavcev zaradi bolniškega dopusta naložba povrnila v zgolj treh letih. Ta podatek delodajalce prepriča bolj kot zakon.