Spet več bolniških izostankov

Zdravstveni absentizem ali začasna odsotnost z dela, ko zaposleni ne dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege drugega družinskega člana, je v Sloveniji velik problem in velika finančna obveznost tako za delodajalce kot za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Naša država se po izgubi delovnih dni na zaposlenega zaradi bolniškega staleža uvršča v evropski vrh.  

Številne mednarodne primerjave Slovenijo uvrščajo visoko tako po deležu odsotnih delavcev (z 28,1 odstotka je med 31 državami na 7. mestu) kot po številu povprečnega trajanja odsotnosti delavcev v staležu. Odsotnost delavca traja v povprečju 30,8 dneva, po čemer je Slovenija na 3. mestu med evropskimi državami. Skupni rezultat je še slabši: Slovenija ima v povprečju na zaposlenega med državami EU največ dni odsotnosti iz zdravstvenih razlogov, to je 8,6 dneva na zaposlenega. Več jih ima le še kandidatka za vstop v EU Hrvaška. Delodajalci in ZZZS imajo zaradi tega letno od 750 do 800 milijonov evrov stroškov. Od tega znašajo nadomestila plač v breme delodajalcev od 235 do 250 milijonov evrov, nadomestila plač v breme ZZZS od 185 do 200 milijonov evrov, izplačila delodajalcev za plače nadomestnim delavcem za čas odsotnosti delavcev z dela zaradi bolniškega staleža od 210 do 220 milijonov evrov. V breme delodajalcev odpade dobra polovica izgubljenih delovnih dni, preostalo v breme ZZZS.