Sodelujte v franšizni sekciji!

Tudi v Evropski uniji (ne samo v ZDA) se število podjetij, ki uporabljajo franšizing, povečuje. Franšizing pomeni za mnoga podjetja lažji vstop na trg, kot če bi se tega lotila sama. Kljub večjemu zanimanju pa je v franšizingu v Sloveniji še precej nereda.

Po neuradnih podatkih Sekcije slovenskih franšiznih družb (v okviru Združenja za trgovino pri GZS) je v Sloveniji okrog sto franšiznih sistemov oziroma franšizam podobnih sistemov, v Sekciji za franšizing pa je le osem članov, ki si prizadevajo za boljši položaj franšizinga na državni ravni in v poslovnih strategijah podjetij.

O razmerah in težavah franšizinga v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom Sekcije slovenskih franšiznih družb, Stanislavom Tomšičem, sicer odgovornim za razvoj franšiznega sistema Mercatorjevih trgovin.

Ali lahko predstavite vaše združenje oziroma sekcijo! 

Ključni namen franšizne sekcije je prispevek k večji jasnosti franšiznega poslovanja. Člani sekcije so podjetja (franšizodajalci), pri katerih franšizing pomeni večji ali manjši del poslovanja. V sekciji je za zdaj le osem članov, ki želijo privabili čim več podjetij, ki poslujejo s franšizingom, ter spodbujati, razvijati in promovirati franšizing v Sloveniji kot obliko poslovnega sodelovanja, skrbeti za koristi franšizodajalcev in franšizojemalcev, omogočiti dostop do strokovnih in poslovnih podatkov ter izmenjave izkušenj in seveda varovati ugled franšizinga na podlagi evropskega kodeksa za franšizing.  

Kako se razvijajo franšizni sistemi v sloveniji, kako vi ocenjujete stanje na tem področju? 

Če govorim s strani ponudbe - ustvarjanja franšiznih sistemov - je dejstvo, da razvoj tržno zanimivih franšiznih sistemov, ki bi se obrestovali poslovanju podjetja, zahteva precej znanja in dela. V Sloveniji je za zdaj še veliko vmesnih ali nepopolnih oblik franšiznih sistemov. Ti so posledica bodisi pomanjkljivega znanja ustvarjalcev bodisi pomanjkanja zanimanja podjetij za razvoj.  

Drugi problem pa se pojavlja na strani odjemalcev franšiz. Vedno namreč obstaja nevarnost, da se nekdo pojavi s ponudbo franšiznega sistema, pobere denar od pristopnin, potem pa zapusti trg.  

Zaradi podobnih prevar imajo v skoraj vseh evropskih državah združenja na državni ravni, ki to preprečujejo. Njihovi člani so resni franšizodajalci, ki želijo ohraniti ugled podjetja in franšizinga. Prav zato so v mnogih evropskih državah franšizing zelo natančno opredelili. Po zakonodaji se morajo v večini držav podjetja, ki se ukvarjajo s franšizingom, uradno registrirati in pri franšiznem združenju potrditi, da franšizna pogodba izpolnjuje moralna in zakonska določila.  

Pri nas takšne zakonske zahteve še ni. Mnogi zato razvijajo nekakšne tihe franšize. To je morda tudi razlog, zakaj se mnoga podjetja ne vključijo v sekcijo, čeprav sem prepričan, da bomo v prihodnjih letih pritegnili tudi manjše podjetnike, ki so razvili franšizne sisteme. V tujini je že uveljavljeno, da se potencialni franšiziji prepričajo pri franšiznem združenju o resnosti in zanesljivosti podjetja, ki franšizo ponuja. Članstvo v združenju je dokaz resnosti poslovanja in vzbuja več zaupanja.  

Ali ne bi zmede najlaže uredili z zakoni? 

Pri sekciji nismo najbolj navdušeni nad zakoni, ki jih pripravljajo tudi v nekaterih evropskih državah (na primer v Italiji), ki naj bi natančno določili franšizing. Prizadevamo si za delovanje po sprejetem evropskem kodeksu franšizne etike.  

Med najpomembnejšimi nalogami, ki sem si jih zastavil ob prevzemu predsedstva, je okrepitev sodelovanja z državnimi organi, zlasti z Uradom za varstvo konkurence. Sekcija je pomembna posrednica med franšiznimi podjetji in zakonodajnimi organi, hkrati pa lahko kot članica Evropskega franšiznega združenja vpliva na sprejemanje zakonov na evropski ravni.  

Kaj lahko vi ponudite podjetjem, ki delujejo v franšizingu? 

Delovanje sekcije za zdaj temelji na prostovoljnem delu; tako tudi sekretar sekcije in specialist za franšizing, Igor Pavlin, prostovoljno pomaga tistim, ki želijo znanje o franšizingu. V tujini imajo v franšiznih združenjih zaposlene strokovnjake, ki se s tem poklicno ukvarjajo.  

Cilj sekcije v naslednjih treh letih je predvsem njena krepitev, in sicer povečevanje števila članov in kakovosti franšiznega znanja in delovanja v Sloveniji. Večji kot si, močnejši si in lahko bolj vplivaš na dogodke. 

Koristi bi bilo lahko veliko več, če bi bili močnejši, ker bi državni organi bolj upoštevali sekcijo, hkrati pa bi lahko k sodelovanju pritegnili tudi banke. Te bi lahko oblikovale ponudbe za franšizije podobno kot banke v tujini, ki imajo izdelane posebne paketne ponudbe. Za zdaj banke pri nas žal ne kažejo večjega zanimanja za sodelovanje.   

Omenili ste, da morajo v tujini franšizno pogodbo potrditi franšizna združenja. Pri nas sem opazila, da je velika težava za franšizorje prav pogodba, saj ni določeno, kaj vse bi morala vključevati. 

Zdaj v Sloveniji res nimamo sprejetega vzorca franšizne pogodbe, je pa to pomemben cilj sekcije. Prav zato je nujno sodelovanje čim več podjetij, ki bi bila pripravljena deliti izkušnje in s tem razvijati franšizing v Sloveniji. Le tako bomo lahko oblikovali splošen obrazec pogodbe, ki bo pomagal tako franšizorjem kot franšizijem in bo sprejemljiv za večino. Namen takega urejanja je lajšanje in ne oteževanje poslovanja.  

Ali država razume vlogo franšizinga v gospodarskem razvoju?

Najverjetneje premalo. Denimo, da država razmišlja tako: za franšizije bodo že poskrbela podjetja, za dosežke države pa ne bo poskrbel nihče drug. Pri franšizi želi podjetnik usposobiti franšizija, da bo uspešen. V državno blagajno pa denar priteka, čeprav v to ne vložijo nič. 

Franšizing bi se veliko hitreje razvijal, če bi ga podpirala država. Za to je še veliko priložnosti. Franšizorje bi morali spodbujati in jim pomagati, da bi pripravili vzorčne enote in dokumentacijo, od priročnika dalje. Tu pa je vloga države pomembna. 

Kaj lahko na podlagi večletnih izkušenj svetujete franšizodajalcem?

Kot dober franšizor morate komunicirati s svojimi franšiziji, saj lahko le tako ustvarjate močnejši in boljši sistem, ki bo dolgoročno koristil vsem. Odnosi morajo biti pošteni. Franšizing je lahko uspešen le takrat, ko pridobijo vsi. Govorimo o položaju »win–win«, kjer lahko pridobita oba udeleženca. Nikoli pa ni vse popolno.  

---

Uporabni naslovi:
Sekcija slovenskih franšiznih družb: www.franchise-slovenia.net
Evropska franšizna federacija (EFF): www.eff-franchise.com
Svetovni franšizni svet: www.worldfranchise.com