Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Vprašanje:

Spoštovani!  

Smo naročniki vaše revije in rada bi vam postavila vprašanje glede Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Smo srednje velik d.o.o. v privatni lasti s 65-75 zaposlenimi delavci, ki nimajo sveta delavcev. Zasledila sem, da je bila 23. 3. 2007 v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena sprememba tega zakona, in sicer naj bi omenjeni zakon po objavi veljal tudi za samostojne podjetnike. Zagrožene so tudi visoke kazni. Zanima me, kaj to pomeni za nas in kaj bi morali narediti, da bi zadostili zakonskim predpisom.  

Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor.    

Odgovor: 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 26/07) je med drugimi spremembami razširil krog gospodarskih subjektov, pri katerih veljajo določbe o sodelovanju delavcev pri upravljanju. 

 

Tako je s spremembo in dopolnitvijo prvega člena določeno, da določbe zakona veljajo tudi za samostojne podjetnike posameznike z najmanj 50 delavci in za zadruge. 

Zakon se ne uporablja za sodelovanje delavcev pri upravljanju v evropskih svetih delavcev, v evropski delniški družbi in v evropski zadrugi (za te velja poseben zakon), če ni s posebnim zakonom tako določeno. 

Določbe tega zakona (njegovo uradno prečiščeno besedilo je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 42/07, 15. 5. 2007) je treba razumeti kot pravico delavcev, da sodelujejo pri upravljanju podjetja, če se seveda za to odločijo (8. člen). 

Če se za to odločijo, se izvedejo volitve članov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, in sicer po postopku, ki ga določa zakon.  

Delodajalec ni dolžan delavcem dajati pobud ali jih kako drugače spodbujati k oblikovanju sveta delavcev ali izvolitvi delavskega zaupnika, dolžan pa jim je to ponuditi, kadar se delavci za to odločijo.

Pri delodajalcih, kjer svet delavcev obstaja, mora ta objaviti sklep o razpisu volitev v novi svet največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe članov sveta delavcev (16. člen).

V novoustanovljeni družbi lahko najmanj trije delavci ali v družbi zastopani reprezentativni sindikati skličejo zbor delavcev zaradi izvolitve sveta delavcev (17. člen).

V to smer (torej zagotavljanja možnosti, da delavci lahko uresničujejo svoje pravice) gredo tudi kazenske določbe iz tega zakona (107. člen), na primer z globo od 4000 do 20.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. ne objavi na v družbi običajen način dogovorov s svetom delavcev (četrti odstavek 5. člena);
2. ne izvršuje ogovorov s svetom delavcev (drugi odstavek 6. člena);
3. ne ponudi dela in ne zagotovi pravic delavskemu zaupniku (tretji odstavek 9. člena);
4. ne organizira volitev tako, da se jih lahko udeležijo vsi delavci (tretji odstavek 52. člena);
5. obljublja delavcem koristi oziroma jim grozi z izgubo koristi v zvezi z volitvami in tako vpliva na glasovanje (tretji odstavek 52. člena).

Seveda je druge določbe zakona treba poznati, če v podjetju pride do pobude za ustanovitev sveta delavcev, kar še posebej velja za določbe o:
- aktivni in pasivni volilni pravici,
- načinu izvedbe postopka volitev,

- oblikah in načinu uresničevanja pravice do sodelovanja pri upravljanju.