Socialni podjetnik - sodobni Robin Hood

V času, ko so države zaradi mednarodne konkurenčnosti prisiljene zmanjševati sredstva za zagotavljanje socialne varnosti, se iz množice neprofitnih organizacij dvigajo socialna podjetja, ki s pomočjo podjetništva poskušajo iz omejenih sredstev ustvariti čim večji socialni učinek.

Pred novim letom ponavadi dobim v svoj elektronski poštni predal pošto Zveze društev za cerebralno paralizo Sonček s ponudbo novoletnih voščilnic. Večina nas to organizacijo pozna po lično oblikovanih novoletnih darilih in voščilnicah, ki jih kupimo na stojnicah ob koncu leta. Zraven tega, da so izdelki unikati in zelo lepo darilo za naše najdražje, z nakupom tudi pomagamo osebam s posledicami cerebralne paralize. Malokdo verjetno ve, da za temi izdelki stojijo ob zvezi društev tudi štiri podjetja (v lasti zveze), ki se ukvarjajo z usposabljanjem in zaposlovanjem invalidov ter gospodarjenjem z neprofitnimi stanovanji za svoje uporabnike. Zveza Sonček upravlja tudi devet Varstveno-delovnih centrov (VDC) po vsej Sloveniji, kjer osebe s posledicami cerebralne paralize ustvarjajo izdelke z zdaj že zelo prepoznavnim logotipom Sončka1.

Ko sem se pred leti udeležil prodajnega seminarja, ki ga vsako leto organizira vodstvo zveze za zastopnike na terenu (prodaja na stojnicah daje le manjši del prihodkov od prodaje izdelkov, večino izdelkov proda zveza podjetjem, kot poslovna darila), je bilo posebej poudarjeno, da ne prodajamo invalidnosti, temveč uporabne in lepe izdelke. Moram priznati, da tako dobro organiziranega izobraževalnega seminarja nisem pričakoval.

Zveza Sonček bi bila lahko opisana kot dober zgled v kakšni tuji knjigi o socialnem podjetništvu. Ima oblikovano poslanstvo, cilje in druge strateške dokumente, kar je zagotovo eden od razlogov, da je zveza v letu 2001 od 545 milijonov tolarjev letnih prihodkov zagotovila 132 milijonov z lastnim delovanjem1 in ta delež stalno povečuje.

Socialno podjetništvo

Podjetništvo je kot glavno gonilo gospodarskega razvoja zapisano v strateških usmeritvah skoraj vsake razvite države. Vse pa kaže na to, da se je podjetništvo izkazalo kot odlično orodje za reševanje socialnih težav ter zmanjševanje socialnih razlik. Michael Riley je nazorno opisal socialno podjetništvo kot uresničitev pregovora, da moramo ljudi naučiti, kako sami ulovijo ribo, da bodo lahko jedli vsak dan, namesto da jim ribo damo in se bodo lahko najedli le za en dan.

Večina ljudi zna vsaj približno opredeliti, kaj si predstavljajo pod pojmom podjetništvo v poslovnem svetu, a le malokdo si predstavlja podjetnika v socialnem sektorju. V svetu, kjer se uspeh ne meri z ustvarjenim profitom, temveč s tem, kako izpolnjuješ in slediš svojemu socialnemu poslanstvu.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov je voditi socialno podjetje celo zahtevnejše kot voditi profitno podjetje. Vzemimo za primer nagrajevanje, ko v socialni organizaciji ne samo, da nimamo na voljo denarnih nagrad za stimulacije, temveč včasih zaposleni delajo celo brezplačno. Hkrati je merjenje učinkovitosti socialnih storitev veliko zahtevnejše od gospodarskih. Medtem ko je v gospodarstvu dobiček ali storilnost dokaj lahko izračunati, je težje ugotoviti učinkovitost programa za obravnavanje odvisnikov od drog, saj so učinki večplastni, hkrati pa se lahko pokažejo šele na dolgi rok.

Tako v Evropski uniji kot v ZDA se socialna podjetja uvrščajo v novi, tretji sektor gospodarstva med zasebnim in javnim sektorjem. Socialna podjetja imajo namreč, kljub podobnostim z zasebnimi in javnimi organizacijami, svoje zakonitosti in posebnosti delovanja. Dajejo prednost pomoči svojim članom ali skupnosti pred dobičkom, imajo neodvisno vodstvo ter demokratičen proces odločanja, hkrati pa ljudje in delo ponavadi prevladujejo nad kapitalom v razporeditvi dohodka.

Ob pogledu na socialna podjetja bi se Karlu Marxu verjetno orosile oči. Organizacije, katerih glavna vrednota je socialna enakost, hkrati pa imajo zastavljene jasne cilje in merijo svojo učinkovitost, so zagotovo način za dosego njegove vizije o socialni enakosti. In to na demokratičen način.

Pojavlja se množica izrazov, ki poskušajo opisati nastajajoče tržne dejavnosti, ki jih izvajajo neprofitne organizacije: “kapitalizem z razlogom”, podjetja skupnostnega blagostanja, družbeno odgovorna podjetja, neprofitna podjetja, podjetja s socialnim namenom in organizacije tretjega sektorja. Pravno-formalno se oblikujejo v najrazličnejše oblike, od društev, kooperativnih združenj (v Sloveniji na primer GIZ), grozdov, vzajemnih skladov, do družb z omejeno odgovornostjo, kot je Sonček.

Tudi področja delovanja so zelo različna in se razlikujejo med posameznimi državami. V Združenih državah Amerike, kjer javnega socialnega sistema skoraj ne poznajo, socialna podjetja delujejo med drugim tudi na področju zdravstvenega in pokojninskega varstva, ki je v Evropskih državah ponavadi pod okriljem javnih socialnih storitev. Druga področja so še stanovanjska problematika, humanitarna pomoč, zaščita skupnih interesov in pravic, izboljšanje pogajalskih izhodišč (kooperative), zaposlovanje in poklicno izobraževanje ter podobno.

Donatorji zahtevajo rezultate

Državna sredstva, namenjena za socialno področje, se zmanjšujejo, nadomeščati jih začenjajo sredstva, ki jih za “skupnost” namenjajo podjetja iz gospodarskega sektorja. Pridobivanje sredstev postaja zato vse bolj povezano z vpletenostjo komercialnih podjetij v socialno problematiko. Večina mednarodnih korporacij ima že ustanovljene svoje fundacije, ki namenjajo denar za podporo različnim družbenim dejavnostim, od kulturnih do socialnih. Vendar podjetja oziroma njihove fundacije, v nasprotju z državo, zahtevajo za svoje donatorstvo jasne in merljive rezultate, kar socialne organizacije sili k stalnemu spremljanju okolja in lastnega delovanja ter stalnemu izboljševanju .

Fundacijam se v zadnjem času pridružujejo tudi socialni skladi tveganega kapitala. Enako kot skladi tveganega kapitala v gospodarstvu socialni skladi vlagajo svoja sredstva v najobetavnejše podjeme socialnega oziroma “tretjega” sektorja. Organizacija, ki se poteguje za sovlaganje socialnega sklada, mora oblikovati poslovni načrt in ga tudi uspešno predstaviti vodstvu sklada.

Slovenskim socialnim organizacijam se s približevanjem Evropski uniji ponuja tudi priložnost financiranja projektov iz sredstev regionalnih in strukturnih skladov ter programov, ki jih izvaja Unija. Večkrat je bilo že poudarjeno, da je nekaterim članicam, kot sta na primer Irska in Finska, uspelo tudi tako povečati gospodarsko rast in konkurenčnost. Vsekakor pa je upravičen strah, da bodo slovenske socialne organizacije zaradi pomanjkljivega poznavanja delovanja Unije oziroma neizkoriščenih priložnosti tukaj “izvisela”.

Socialni podjetniki kot Robin Hood

Primerjava socialnih podjetnikov z Robinom Hoodom v naslovu ni naključna, saj smo prej zapisali, da se ti po sredstva vedno pogosteje zatekajo k “bogatim” - podjetjem in denar namenjajo za izboljšanje socialnega položaja manj privilegiranih slojev družbe. Vsekakor denar pridobijo na bolj prefinjen način kot s krajo. Socialni podjetniki so reformatorji in revolucionarji naše družbe. Ustvarjajo korenite spremembe v načinu, kako se stvari rešujejo v socialnem sektorju. S svojimi smelimi vizijami odpravljajo temeljne vzroke težav, namesto da bi samo zdravili simptome. Raje se zavzemajo za zmanjšanje potrebe po dobrodelni podpori, kot da samo zadovoljijo potrebe. V to poskušajo čimbolj vplesti ljudi, ki so potrebni pomoči, in jim dovoliti, da sami izboljšajo svoja življenja.

Socialni podjetniki so drugačni od poslovnih podjetnikov v več pogledih. Prva razlika je, da socialni podjetniki delujejo z jasnim socialnim poslanstvom. Njihov glavni cilj je obrniti svet na bolje. Lahko trdimo, da tudi poslovni podjetniki želijo s svojimi podjemi pomagati ljudem, da zadovoljijo svoje potrebe in postanejo tako srečnejši, a zaradi tega še zdaleč niso socialni podjetniki. Tako v teoriji kot praksi lahko kot glavno nagrado za tveganje, ki ga prevzema podjetnik v gospodarstvu, opredelimo profit. Socialni podjetnik lahko za nagrado velikokrat pobere le zadoščenje, da je pomagal in spremenil svet na bolje.

Socialnim podjetnikom je sledenje poslanstvu za socialni napredek pomembnejše od ustvarjanja dobička. Trudijo se ustvariti dolgoročne socialne izboljšave in pri tem iščejo vedno nove poti in načine za spremembe, inovativne rešitve socialnih težav. Izkoriščajo vse vrste virov, ki jih imajo na voljo, od popolnoma dobrodelnih, kot na primer donacije, prostovoljno delo, do poslovnih virov, kot so skupna vlaganja s podjetji, ter tako poskušajo zagotoviti trajno in učinkovito delovanje svojih organizacij. Uporabnikom in skupnosti zagotavljajo socialne izboljšave, hkrati pa poskušajo zagotoviti privlačen socialni ali finančni donos za vlagatelje.

Dobrodelna podpora oziroma donacije so lahko varljiv in nezanesljiv vir financiranja. V času, ko se organizacija ukvarja s pridobivanjem dobrodelnih sredstev, ne opravlja svojega temeljnega poslanstva. Socialni podjetniki zato poskušajo zagotoviti alternativne vire financiranja, tako da raziskujejo komercialne metode za oskrbo s sredstvi ter sklepajo partnerstva vzajemnih koristi s korporacijami in podjetji. Velikokrat tako oblikujejo storitve, v katerih morajo sodelujoči v programih vložiti vsaj določen del sredstev ali lastno delo, da bi tako spodbudili samoiniciativnost.

Kako je pri nas

Primerov, kot je Zveza Sonček, je vsako leto več, davkoplačevalci v Sloveniji pa bi bili verjetno veseli tudi kakšnega socialnega podjetnika v javnem sektorju. Glede na stanje v zdravstvu in šolstvu, kjer se izdatki nezadržno povečujejo, obseg storitev zmanjšuje, hkrati pa uporabniki (državljani) niso zadovoljni s ponujenimi storitvami, zagotovo manjka veliko vodij z lastnostmi socialnih podjetnikov. Hkrati so se po osamosvojitvi začele socialne razlike med prebivalstvom večati, zato je socialnih težav vedno več, kar odpira možnosti za ustanavljanje socialnih podjetij.

Trenutno se v Sloveniji ukvarjamo šele z mehanizmi spodbujanja podjetništva v gospodarstvu, zato bo socialni sektor zagotovo moral še nekaj časa počakati. Glede na povečevanje socialnih razlik pa bo tudi na tem področju počasi prišel čas, ko se problemom ne bo več mogoče izogniti. Zato se postavlja vprašanje, kdo bo v prihodnosti spodbudil spremembe. Bodo podjetja prisilila neprofitne in javne organizacije k podjetništvu ali pa bodo organizacije zmogle prehod same? Morda pa bomo kot posamezniki ali vodje podjetij vseeno premislili, ko se bomo naslednjič odločali, komu nameniti svoja donatorska sredstva. Morda organizacijam, katerih vodilni nato denar posojajo podjetjem ali organizacijam, ki se resnično trudijo, da bi stvari obrnile na bolje.

Primeri iz tujine

Organizacija Get Sorted Crew iz Rotherhama v Veliki Britaniji se je razvila po zaprtju premogovnikov v južnem Yorkshiru, kar je povzročilo izgubo veliko delovnih mest v rudarski in železno predelovalni industriji. Genya Johnson je želela krajevni mladini ponuditi alternativo “vogalom ulic in dolgočasnim mladinskim klubom”, kjer je mladina močno izpostavljena kriminalu in drogam. Iz lastnega zanimanja za glasbo je začela spodbujati mlade, krajevne glasbene skupine, ki so želele vaditi in igrati moderno glasbo. Od skromnega začetka v njeni dnevni sobi ima organizacija zdaj vadbene sobe, snemalni studio in druge podporne prostore. V dejavnost Get Sorted Crew je vključenih 500 mladostnikov in 100 glasbenih skupin. Razpon starosti je med 14 in 18 let. Sredstva za delovanje organizacije zagotavljajo male donacije in prispevki ter najemnine za vadbene oziroma snemalne prostore2.

Echoing Green – Vlaganje v ljudi namesto dobrodelnih prispevkov

Fundacijo Echoing Green je pred več kot desetimi leti ustanovil tvegani kapitalist Ed Cohen. Skupaj s skupino drugih investitorjev so skušali ustvariti organizacijo, ki bi prenesla načela tveganih vlaganj na socialno področje.

Danes se Echoing Green lahko ponaša z mrežo več kot 300 posameznikov, ki ustvarjajo socialne izboljšave v 28 državah na petih kontinentih. Od gorskih pokrajin Ekvadorja do begunskih taborišč v Burmi. Prenesti načela “tveganih vlaganj” na socialno področje v praksi izgleda tako, da organizacija poskuša odkriti “socialne podjetnike” - inovativne posameznike, ki prevzemajo tveganje, da bi tako dosegli socialne spremembe. V programe svojih novih članov nato vložijo sredstva v začetnih fazah in poiščejo druge investitorje, ko projekt preraste zagonsko fazo. Ne dajo samo denarja in potem zahtevajo poročila, ampak porabijo veliko resursov za podporo svoje investicije. Podporo nudijo skozi več različnih medijev, kot na primer internet, konference, strokovne ekskurzije in telefonski kontakti. Podpora obsega področja, ki so ključnega pomena za uspeh socialnih organizacij:

• strateško planiranje in organizacijski razvoj
• finančno načrtovanje
• pridobivanje sredstev
• razvoj zaposlenih in članov upravnega odbora
• pravna in računovodska praksa

Medtem ko razvijajo nove modele socialnih sprememb, prejemniki sredstev nenehno izmenjujejo znanje in praktične izkušnje na konferencah in neformalnih srečanjih. Socialne organizacije, ki jih podpira Echoing Green, pa so prejele tudi veliko mednarodnih priznanj medijev, vladnih uradov in pomembnih nagradnih skladov.

Ena od projektov, ki jih je podprla fundacija, je organizacija Jumpstart, ki poskuša pritegniti mlade ljudi, da dosežejo dan, ko bo vsak ameriški otrok vstopil v šolo pripravljen, da jo uspe končati. To dosežejo s pomočjo srednješolske mladine in študentov, ki delajo 20 mesecev individualno z otroci, ki se s težavo prebijajo skozi malo šolo. Člani Jumpstart programa delajo osem ur na teden individualno s posameznim otrokom in mu pomagajo razviti bralne in družabne sposobnosti. Med poletjem nato predavajo razredom male šole v vrtcih in zaključijo svoje služenje s še enim šolskim letom individualnega dela z otrokom. Za sodelovanje mladostniki in študentje/ke prejmejo štipendijo ter ob zaključku 900 urnega programa Jumpstart še nagrado AmeriCorps Educational Award s premijo. Podrobneje si delovanje organizacije lahko ogledate na spletni strani organizacije http://www.jstart.org.

Zagotovo je eden od fascinantnih primerov socialnega podjetništva banka Grameen Bank. Verjetno ste ze brali o profesorju iz Bangladeša, ki je začel posojati denar revnim prebivalcem, da so lahko izboljšali ali začeli proizvodnjo spominkov - iz tega se je razvil celotna znanost - mikrokrediti. Podoben koncept, ki je nekakšna kombinacija med posojilništvom in kooperativami, sedaj že uporabljajo v skoraj vseh državah tretjega sveta.

Viri na internetu

Druge spletne strani na katerih lahko najdete članke, raziskave in koristne informacije za socialne podjetnike:

http://www.socialentrepreneurs.org
http://www.changemakers.net
http://www.celcee.edu
http://www.infoentrepreneurs.org
http://www.emkf.org - Ewing Marion Kauffman Foundation je fundacija, ki finančno podpira socialne projekte, hkrati pa izvaja veliko raziskav o socialnem podjetništvu in razvoju mladine (youth development)

Na spletni strani http://www.echoinggreen.org/fellows/index.htm http://www.echoinggreen.org/ lahko bralci najdejo 200 primerov socialnih podjetnikov, ki jim je fundacija pomagala. Pri tem lahko iscejo po kriterijih kot so podrocje delovanja (clovekove pravice, umetnost, mladina, ipd.)

Definicija socialnega podjetnika

Socialni podjetniki spreminjajo razmere na socialnem področju s tem da:
- oblikujejo poslanstvo, da bodo ustvarjali in ohranjali družbeno bogastvo (za razliko od zasebnega),
- ves čas iščejo nove priložnosti za uresničevanje tega poslanstva,
- ves čas iščejo nove poti in se učijo z izkušnjo,
- pogumno iščejo rešitve ne glede na denar, ki jim je trenutno na voljo,
- imajo velik občutek odgovornosti do ljudi, ki jim pomagajo, in za rezultate.

Vir: The Meaning of Social Entrepreneurship, J. Gregory Dees, Miriam and Peter Haas Centennial Professor in Public Service Graduate School of Business, Stanford University

Znane dejavnosti

Socialno podjetništvo se v svetu uveljavlja v vrsti dejavnosti:

Varovanje človekovih pravic obrobnih skupin, kot so ilegalni priseljenci, revnejši sloji prebivalstva, invalidi, odvisniki
Pravna pomoč za revnejše sloje prebivalstva
Varne hiše - programi za žrtve nasilja
Programi za reševanje stanovanjskih problemov revnejših slojev prebivalstva
Izobraževanje gospodinj in/ali kmečkih žena (tudi pri nas imamo društva kmečkih žena)
Spodbujanje umetniškega izražanja pri mladini in otrokih
Ohranjanje jezikov, ki izumirajo
Poklicno izobraževanje
Spodbujanje rasne strpnosti pri odraslih in mladini
Spodbujanje ekološke zavesti pri odraslih in mladini
Zagotavljanje preventivne zdravstvene zaščite
Vzajemni skladi pomoči na področju zdravstva
Kooperative - združenja malih proizvajalcev na področju kmetijstva in industrije
Uveljavljanje pravic Indijancev oz. prvotnih prebivalcev
Integracija in poklicno izobraževanje izpuščenih kaznjencev (za zmanjšanje ponovitev kriminalnih dejanj)
Pomoč invalidom in drugim depriviligiranim skupinam skozi umetniško izražanje

Če pogledate zgornji seznam, se vam bodo vsa področja zdela znana. Verjetno boste rekli neprofitne organizacije so se z večino teh problemov ukvarjale ze mnogo pred utemeljitvijo pojma socialno podjetništvo. To je res, vendar ne pozabite, da socialni podjetniki uvajajo inovativne rešitve/programe na starih in tudi novih področjih sociale. 1 Sredstva, pridobljena s prodajo izdelkov in sponzorstvi/donacijami (Povzeto po Almanahu 2001, Zveze društev za cerebralno paralizo SONČEK) 2 Povzeto po Thompson, John, Alvy Geoff, Lees, Ann. 2000. Social entrepreneurship - a new look at the people and the potential. Management Decision 38/5 s. 328-339[online]. MCB University Press. Available: http://www.emerald-library.com