Smučarski tek za globlji stik z naravo

Pri nas je teku na smučeh privrženih veliko tistih, ki v drugih letnih časih stavijo na kolesarjenje, tek in plavanje. Smučarski tek je zaradi milih zim potisnjen v snežne oaze v zakotnih dolinah in visokogorje. Torej tam, kjer je sneg darežljivejši. V letih bogatih zim je bil smučarski tek še veliko bolj množičen, kot je danes. V najboljših letih se je na Trnovskem maratonu, ki je bil vrhunec tekaške sezone, na Črnovrški planoti nad Idrijo zbralo že blizu 2000 udeležencev. Prav toliko tudi na mednarodnem Teku treh dežel, ki je bil poglavitni vzrok za skupno sodelovanje treh dežel za organizacijo olimpijskih iger leta 2004, in seveda na Bloških tekih, ki so po Valvazorjevo sinonim za smučarsko zibelko v Sloveniji.

Komu je smučarski tek namenjen

Smučarski tek pomeni stik z naravo. Prav zato so Skandinavci
sinonim za smučarski tek in tudi sožitje z naravo. Da dočakate
lagoden korak po urejeni smučini v sončnem zahodu, je treba tudi kaj žrtvovati. “Tekaška je garaška,” je nekoč dejal olimpijec Matevž Kordež. In kdor tudi malce v garanju vidi smisel življenja, je goden za smučarskega tekača. Smučarski tek velja za najtežji vzdržljivostni šport, zato brez kondicije ne gre. Ali vsaj ne dolgo časa. Lažje je sicer v teku po ravnini, a te je v naši deželici malo. Prej ali slej pride prvi klanec, saj v Sloveniji ni prostranih zaledenelih jezer, kot na primer na severu. “Lauf” zahteva celega človeka, od nog do glave. Aktivne so vse mišične skupine, zato je srčni utrip pri smučarskem teku hitro malce višji, občutite tudi utrujenost rok, nog in trebušnih mišic.

Poslušajte se, teren vam bo najboljši spodbujevalec ritma.
Malce več garanja v klančke bo prišlo samo od sebe, navzdol bo
čas počitka. Ne naprezajte se čez vse meje. Ogrevanje in
raztezanje sta samoumevna. Pazite, da se ne podhladite. Prav zato so prav Skandinavci prvi v razvoju spodnjega perila z majicami, prevodnimi za znoj (Brynje, Swix), in če v vaši priljubljeni trgovini s smučarsko opremo tega nimajo, ste verjetno zgrešili tudi pravo s tekaško opremo. Žal. In če vam ne bodo znali povedati razlike med tekaškim voskom in klistrom, tudi.

Klasična in drsalna tehnika

Klasična tehnika (vzporedno gibanje smuči) je eleganca sinhronega gibanja, drsalna klasika pa je preprosto drsenje. Drsalna tehnika (izmenično gibanje smuči navzven v obliki črke V)je v srednji Evropi mnogo bolj priljubljena, v Skandinaviji klasična. Iz povsem preprostega razloga: snežnih razmer. Klasična tehnika zahteva pripravo smuči za oprijem pred zdrsavanjem nazaj, kar pa je zaradi stabilnejših vremenskih razmer manj problematično opravilo pred vsakim začetkom teka v Skandinaviji kot pa v Srednji Evropi, kjer sneg večkrat menja strukturo. Še zlasti velike spremembe so pri temperaturah okoli 0 stopinj Celzija. Tudi priprava smučine je s snežnimi teptalci ali sanmi manj zahtevna za drsalno kot za klasično tehniko. No, vsaj strojniki so bolj vešči priprave drsalne smučine.

In katero tehniko boste v naših razmerah obvladali prej? V
Sloveniji rekreativci v 90 odstotkih tečejo v drsalni tehniki, čeprav je za mlajše in starejše tekače do poznih let (omejitev ni) veliko priporočljivejši klasični korak, ki zahteva tudi manj eksplozivnosti in ga lahko izpeljemo tudi v hojo na smučeh; medtem ko drsenje zahteva večje obremenitve. Smučine so nekako urejene v razmerju 75 : 25, torej v četrtini primerov je poleg drsalne smučine še klasična, ki pa jo nepazljivi tekači ponekod hitro uničijo. Tu so še sprehajalci (s psi), ki so blizu urbanih okolij najhujši sovražniki smučin. In če obvladate prvine alpskega smučanja, vam bo vsaj prvi drsalni korak delal malce manj težav kot pravi dvotaktni diagonalni korak. Zaradi zgoraj omenjenih vremenskih težav bo učenje elegantne klasične tehnike še malce bolj oteženo kot drsenje, kjer razlik v strukturi in temperaturi snega v odtenkih ne opazimo tako močno kot pri klasični tehniki. Za vrhunsko izpiljeno tehniko pa sta zahtevna oba koraka, pri čemer drsalni zahteva tudi dobršen del znanja klasičnih prvih, kot je odlično drsenje na eni drsni smučki.

Pomembna je tudi priprava smuči, ki je za drsalno tehniko podobna mazanju alpskih smuči, medtem ko klasična zahteva specifična znanja in še dodaten “arzenal” maž, voskov in klistrov.

Prostor

Ko so zime prave, potegnejo tekaške smučine tudi bližje urbanim okoljem. Tako je na primer tudi v okolici Ljubljane, kjer so imeli doslej sistemsko urejeno vlečenje smučin. Drugod po Sloveniji so tekaške smučine v domeni smučarskih centrov, tekaških smučarskih klubov ali osebne pobude posameznikov, ljubiteljev smučarskega teka. Prav gotovo boste vedno naleteli na urejene smučine na Rudnem polju na Pokljuki, zelo verjetno boste na skoraj vedno pripravljene smučine naleteli na Arehu in Rogli, drugod pa kakor kje. Med tekaške deželice sodijo tudi Jezersko, med Gozdom Martuljkom in Ratečami, v Bohinju (Goreljek), Črni na Koroškem, Logarski dolini, zelo pridni so tekaški delavci v Ložu na Notranjskem. V okolici Ljubljane po urejenih smučinah slovijo v Medvodah na Bonovcu in Logatcu. Zadnje leto so zaživeli Idrijci z Vojskim, pa Ihan pri Domžalah ter Kamnik z Volčjim Potokom in vasico Suhadole.

Oprema

Če odštejemo potne stroške do najbližjega snega, cena teka ni
visoka. Oprema namreč hitro ne zastara. Vrhunski čevlji, kjer je žirovska Alpina v svetovnem vrhu, stanejo okoli 30.000 tolarjev, vrhunske smuči (ki bodo imele le malce boljše drsalne lastnosti od tistih za 20.000) pa pod 70.000 tolarjev. Pri palicah ni pametno preveč skopariti, saj je to nemara najpomembnejši rekvizit, ki omogoča gibanje in ga imate vedno v roki. Prava tekaška palica (Swix, Exel) ima tudi pravo težišče, roč iz dobrega in toplega materiala (pluta) in dobre krpljice. Če bodo palice težke, vam tek verjetno ne bo preveč v užitek. Pri smučarskem teku od srednjih osemdesetih let poznamo, kot smo že omenili, dve tehniki ? klasično in drsalno. Obe tehniki se ločita delno tudi po opremi. S sodobnim čevljem se je obema tehnikama še najbolj približala Alpina, ki je izdelala en čevelj za obe tehniki. Palice so krajše (klasika) ali daljše, smuči prav tako, s tem da se razlikujejo tudi po lastnostih, ki jih zahteva tehnika teka.

Usklajenost med vadbo in zaposlenostjo

Če so v mestu in njegovi okolici urejene smučine, si je moč krajšo aktivnost privoščiti tako pred delovnikom kot tudi med njim in seveda po njem. Seveda pa ljubitelji teka na smučeh pridejo na svoj račun še zlasti ob koncu tedna, ko lahko preizkusijo želeno progo kjerkoli v Sloveniji ali celo v tujini.

Motivacijski vidik

In za konec še malce izziva. Seveda v letu, ko bodo za vami tudi že nekaj pošteno pretečenih kilometrov, obvladana tehnika teka ter tudi že malce študijske priprave na zahtevnejše “projekte”. Tudi pri ljubiteljskem športu naj bo pred vami cilj. Najdaljšo neprekinjeno tradicijo množičnih maratonov, ki so nekak vrhunec redne telesne dejavnosti, ima Pohorska smučina. 50 kilometrov dolga pot čez zasneženo Pohorje v začetku februarja se vam bo za vedno vtisnila v spomin. Ne glede na to, ali bo hudo snežilo ali pa bo razgled z grebenov Pohorja segal do Visokih Tur. Če ste prerasli domače okolje, bo vaš izziv morda Dolomitenlauf v Linzu v Avstriji ali italijanska Marcialonga, dolga 70 kilometrov. Če bo zima mila, bo celotna trasa narejena z umetnim snegom. Udarništva tam še ne poznajo. Če radi opazujete naravo, imate radi Alpe, vam prišepnemo za maraton Dobbiaco–Cortina pod Tremi cimami v Dolomitih. Vrhunec smučarskega tekača pa je Vasalopet, 90 kilometrov klasične tehnike na Švedskem. Prvo nedeljo v marcu bo že 79. izvedba. Da se boste v množici blizu 15.000 tekačev počutili vzvišenega, ne dvomimo – ponosni boste nase. Če boste pritekli do More, še toliko bolj. In tudi za ženske tekačice na smučeh znajo poskrbeti. Ženska različica je Tjejvasan (30 km), ki se ga je letos udeležilo več kot 8000 tekačic. Tam gori vas prav nihče ne bo gledal, ali imate štrikano kapo, dvodelni tekaški dres, pumparice, smuči izpred 30 let ali letošnji Fischerjev dizajn. Enaki boste med enakimi. Kdaj začnemo?

P.S.: Do skrivnosti smučarskega teka smo se prebijali s tekačem Metodom Močnikom, sicer tudi strokovnjakom časopisa Dnevnik za smučarski tek, biatlon in kolesarstvo.