Smo srce, ki črpa kri po žilah

Avtor: Martina Budal | Objava: 12.07.2013

Mamuti, ki so jih našli v Sibiriji, so imeli v trebuhu tropsko rastlinje, zjutraj so jedli palme, zvečer so pa zmrznili. Tako zelo se je v zadnjih nekaj letih spremenilo naše okolje, kar pa za Slovence ni nujno slaba novica, pravi soustanovitelj (skupaj z bratom) podjetja Seaway in podjetnik leta 1995 Japec Jakopin.


Japec Jakopin: »Tarnamo lahko samo nad sabo - nad svojo sposobnostjo, inovativnostjo, pridnostjo, iznajdljivostjo.«

Leta 2011 je bilo med najbolj uspešnimi svetovnimi gospodarstvi že polovica neevropskih. Projekcije kažejo, da bosta leta 2015 na svetu dve velesili, Kitajska in ZDA, sledila jima bo močna Indija, Japonska in Nemčija se bosta dobro držali, ves ostali svet pa bo le drobiž. Italijo, ki je bila dolgo gospodarska velesila, po bruto družbenem proizvodu ogroža Južna Koreja. Kaj pa Slovenija? V zadnjih štirih letih smo izgubili 10 odstotkov svojega BDP in smo po tej spremembi med zadnjimi 10 odstotki držav na svetu, je na srečanju 500 podjetnic podatke našteval Japec Jakopin.

 

Kaj lahko obrnemo v svoj prid

 

V svoje spodnje perilo je seveda težje gledati kot v tuje, vendar če tiščimo glavo v pesek in stvari, ki nam niso všeč, nočemo niti videti, nanje ne moremo reagirati. A prav zaradi spremenjenih razmer v svetu imamo zelo dobre možnosti, da stvari obrnemo v svoj prid, je prepričan. Katere so torej tiste točke, kjer bi morali po Jakopinovem mnenju spremeniti svoj pogled?

 

- Slovenija je majhen narod zato, ker ne ceni svojih ljudi. Francija je velik narod zato, ker ceni svoje ljudi. Tiste, ki so umrli, tiste, ki so živi, in tiste, ki se še niso rodili. Iz njih ustvarjajo junake in delajo vse, da bi iz svojega človeškega potenciala iztisnili čim več. Res je, da smo v preteklosti dvakrat izgubili svojo kulturo, ekonomsko bazo, intelektualni substrat; prvič v protireformaciji, ko je iz Slovenije odšlo 730 plemičev z vsem premoženjem, drugič pa v obdobju po drugi svetovni vojni, v katerem smo ljudi pregnali, pobili in naredili sistem uravnilovke. Po letu 1960 je država vsem dala potne liste, in sposobni ljudje so šli v Ameriko, Francijo  Tako danes Slovenci delajo na visokih mestih v korporacijah povsod po svetu.

 

- Slovenija ima v svetu slab ugled, kar se kaže v tem, da so tisti, ki pridejo k nam prvič, nad državo navdušeni. Pravo podobo Slovenije svetu bi dajali, če bi tujec ocenil, da je Slovenija približno taka, kot je pričakoval. To je naloga vseh nas. Lahko rečemo, da mora to storiti država, vendar država smo mi, povejmo svetu, kaj znamo, kaj imamo in kaj zmoremo.

 

- Slovenija mora postati privlačna, zabaven kraj, kamor bodo ljudje želeli, ker se bo tukaj nekaj dogajalo. Prišli bodo ljudje z znanjem, talentom, kapitalom in bodo tukaj oddali svoj naboj, tako kot smo Slovenci oddali svojega po vsem svetu.

 

- Ta, ki dela za svoj račun, je v Sloveniji slab. Kako naj država ekonomsko uspeva, če je ta, ki dela, slab, tisti, ki porablja, pa dober? To moramo spremeniti mi, tisti, ki delamo za svoj račun, ki hočemo biti sam svoj gospod, ki nočemo hoditi v službo in poslušati šefa, kaj naj delamo. Mi smo tisti, ki poganjamo družbo, ustvarjamo delovna mesta, jih vzdržujemo, plačujemo davke, ki hranijo državo, da lahko funkcionira. Smo srce, ki črpa kri po žilah. Tega ne počnemo iz ljubezni do bližnjega, ne iz socialne note, ampak ker imamo radi sebe in hočemo imeti svobodo, da bi ustvarjali na svoj način.

 

- Ustvarjati moramo blagovne znamke, ki temeljijo na znanju in trženju, namesto da kot mezdni delavci delamo za tuje korporacije. Te so največje pošasti na svetu, naddržavna podjetja, ki jih zanima samo profit. Gospodar ne bo najprej sebi zadrgnil pasu, najprej bo odpustil delavce in rekel, naj pustijo številke mobitelov, da jih pokliče, ko jih bo spet rabil. Nabrali smo si velikanski dolg, kako naj z mezdo, ki zadostuje za kruh, vodo in streho nad glavo, ta dolg vrnemo?

 

- Spodbuditi moramo povezovanje in komunikacijo, kjer smo izjemno šibki. Smo izjemno nespretni, zelo ljubosumni in se nočemo povezovati. Če naredimo samo to, bomo za 10 ali 20 odstotkov boljši.

 

- Vedno začnemo z država mora  država smo mi, mi moramo najprej pospraviti pred svojim pragom, narediti vse, kar moramo, pa bo kar naenkrat država samo sebe uredila.

 

- Elita niso politiki, so podjetniki, ker poganjajo državo in zaposlujejo ljudi.

 

Kriza je priložnost

 

Ko gledamo na krizo kot na katastrofo, se motimo, kriza je pravzaprav priložnost, ki je sicer nimamo, je prepričan Jakopin. Ko vse teče kot namazano, so veliki in močni spredaj, mali pa jih ne moremo dohiteti. Danes pa je svet vržen iz tega ravnovesja in tako dobrih možnosti za delo, kot jih imamo sedaj, nismo imeli nikoli. Tarnamo lahko samo nad sabo - nad svojo sposobnostjo, inovativnostjo, pridnostjo, iznajdljivostjo, pravi. Med prednosti Slovenije v spremenjenem okolju Jakopin prišteva:

 

- Smo v alpskem prostoru, na najbolj inovativnem delu sveta. Za ta podatek je izvedel pred nekaj leti od Američana, ki se je ukvarjal s to tematiko.

 

- Smo del Evrope, ki je mednarodna, multietnična, večjezična in večkulturna. Zato smo bogatejši in bolj ustvarjalni. Spoštujemo majhne in njihovo kreativnost, zato bomo lahko ustvarili veliko več kot nekdo, ki prihaja iz talilnega lonca.

 

- Znamo jezike in nam ni težko govoriti z Italijani italijansko, z Nemci nemško, s Francozi francosko, z ostalimi angleško.

 

- Imamo vse možnosti in razmere, da bolje kot drugje razvijamo izdelke visoke tehnologije, produkte in storitve, v katerih se združi visoka tehnologija in se dosega odličnost.

 

- Smo na stičišču svetov, kjer se zadnjih 1500 let srečujejo germanska, latinska in slovanska kultura. Zato se lahko pogovarjamo z Rusi in Američani, z Nemci in Grki in se vsi pri nas dobro počutijo.

 

- Pomembna priložnost Slovenije je turizem, ker ponujamo na majhnem prostoru zelo različne vsebine in smo blizu velike množice ljudi.

 

Na poti k uspehu nas vodijo vrednote, ki izhajajo iz Mezopotamije, krščanski svet pa jih je oblikoval v štiri glavne čednosti. Treh imamo dovolj - previdnosti, zmernosti in pravičnosti - manjka pa nam poguma. Vendar le hrabrega podpira sreča, je povzel Jakopin.

 

Talenti za preživetje

 

- Ustvarjalnost

- Inovativnost

- Nove tehnologije in njihove povezave

- Hitrost in prilagodljivost

 

Z vsakim kitajskim kontejnerjem izvažamo delovna mesta

 

Imperializma, ko sta Evropa in pozneje Amerika približno 900 let potovali po svetu z orožjem in vojaškimi ladjami ter domov vozili vse, kar sta našli vrednega, je konec. Tak način nam je ta čas omogočal relativno dobro življenje. Danes pa se je svet spremenil, zato izgubljamo privilegije in delovna mesta - z vsakim kitajskim kontejnerjem, ki pripelje k nam izdelke, nazaj pošljemo naša delovna mesta.

 


Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *