|
Iskalnik:
 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Slovenija in njen finančni trg pred vstopom v EUKaj pa se bo po vključitvi Slovenije v EU spremenilo na domačem trgu kapitala?Prvi maj 2004 je vse bliže. Letos bo praznik dela še posebej slovesen dan, saj bomo postali del evropske integracije, ki je za ZDA trenutno gonilna sila svetovnega gospodarstva. Podjetja v Sloveniji imajo zelo malo časa, da svoje poslovanje prilagodijo novim razmeram, ki bodo takrat zavladale na mnogih področjih, med drugim tudi na področju finančnih poslov. Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom. V Sloveniji smo bili do nedavnega v panogi finančnega posredovanja, kamor sodijo banke, finančna svetovalna podjetja, družbe za upravljanje, finančni holdingi, borznoposredniške družbe ter še nekatera druga podjetja, skoraj povsem izolirani od preostalega sveta. Nekatere institucije so sicer iskale poslovne in kapitalske povezave na jugovzhodu Evrope, v slabše razvitih državah nekdanje skupne domovine. Na Zahod se ni oziral praktično nihče. Zakaj? Razlogov je bilo več. Prvi je verjetno ta, da je postalo trgovanje s tujimi vrednostnimi papirji v Sloveniji legalno šele s sprejetjem Zakona o deviznem poslovanju, ki je stopil v veljavo v drugi polovici leta 1998. Pred tem so v tujini nalagali le tisti, ki so si drznili s kovčkom denarja čez mejo k tamkajšnjim borznim posrednikom. Leta 1998 so se predvsem nekatere banke razmeroma dobro pripravile na spremembo zakonodaje in začele strankam ponujati storitev posredovanja na tujih trgih. Leto ali dve jim je šlo razmeroma dobro, saj je bilo to obdobje največje evforije na ameriških in evropskih borzah, tehnološke delnice pa so bile hit. Prav tako so začele na tujih trgih za stranke posredovati manjše zasebne borzne družbe, vendar je bila njihova storitev zaradi precej dragega prenosa denarnih sredstev praviloma nekoliko dražja. Velikih zaslužkov posredniki s to storitvijo kljub vsemu niso dosegli, še posebej ne pozneje, ko so se trgi v tujini obrnili navzdol in trgovanje s tujimi delnicami za domače investitorje ni bilo več tako privlačno. Kriza se je na razvitih ameriških in evropskih trgih pojavila skoraj sočasno z razcvetom Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Zaradi dobrih rezultatov borznoposredniških družb, ki so bili posledica popularizacije trgovanja na domačem trgu kapitala, večina od njih ni pretirano razmišljala o širitvi storitev na področje poslovanja s tujino. Vendar pa je precej borznoposredniških družb kmalu spoznalo, da ima slovenska delniška pravljica tudi svoj konec in da bo treba poskrbeti za svoj obstoj tudi po končani privatizacijski končnici. Mnoge so tako v zadnjem času začele intenzivno iskati najugodnejšega tujega partnerja za posle s tujimi vrednostnimi papirji ter najugodnejše denarne poti in podobno. Danes lahko rečemo, da posamezne banke v Sloveniji že ponujajo storitev posredovanja na tujih kapitalskih trgih po konkurenčnih cenah, primerljivih s tistimi, ki jih za take storitve zaračunavajo večji tuji uveljavljeni posredniki. Tako imenovanim »discount brokerjem« sicer še ne morejo konkurirati, vendar to najverjetneje niti ni njihov cilj. V boljšem položaju so seveda banke, ki so v lasti tujih bank. Te so s povezovanjem ogromno pridobile, saj imajo na voljo velikanske baze znanja, analiz, povezav s posredniki na drugih evropskih trgih v okviru istega lastnika in podobno. Prav te banke bodo pri storitvi posredovanja na tujih borzah v prihodnje najverjetneje najbolj konkurenčne. Za zasebne borzne družbe prihodnost ni tako svetla. Razlog je v izumirajočem slovenskem trgu kapitala. Ne bom trdil, da zasebnih borznoposredniških družb čez leto ali dve v Sloveniji ne bo več. Prav gotovo bodo nekatere še obstajale in poleg posredovanja na tujih in domačem trgu kapitala najverjetneje prodajale tudi investicijske kupone vzajemnih skladov. Vseh, ki so danes aktivne, pa gotovo ne bo več. Kaj pa se bo po vključitvi Slovenije v EU spremenilo na domačem trgu kapitala? Težko je napovedovati natančne scenarije dogajanja na našem kapitalskem trgu, saj je preveč dejavnikov, ki bodo vplivali na to. Eno pomembnejših dejstev je to, da bo slovenski trg kapitala postal del evropskega skupnega prostora, kar pomeni, da za nas evropski vrednostni papirji ne bodo več obravnavani kot tuji vrednostni papirji, temveč kot domači. To pomeni, da bodo svoje portfelje z evropskimi delnicami in obveznicami lahko napolnili slovenski vzajemni skladi. To bi lahko pomenilo manj denarja na domačem trgu kapitala in posledično padce tržnih tečajev domačih delnic. V ta scenarij ne verjamem. Prvič zato, ker ne verjamem, da bi slovenski vzajemni skladi razprodali domače vrednostne papirje in se naložili s tujimi delnicami. Za take posege preprosto nimajo dovolj znanja in izkušenj. Po drugi strani prav tako ne verjamem, da bi skladi razprodali slovenske delnice in s tem znižali njihove tržne vrednosti. Marsikateri od skladov je kratko malo prevelik, da bi svoje deleže v nekaterih slovenskih podjetjih lahko prodal po normalni ceni. Edina možnost izhoda je tako prek prevzemov družb. Upad zanimanja domačih vzajemnih skladov za delnice slovenskih izdajateljev bi lahko pomenil pravo katastrofo za domači trg kapitala. Na srečo to pa ni edini scenarij, ampak obstajajo tudi druge alternative, ki nam kažejo veliko svetlejšo pot. Če bodo lahko naši skladi po prvem maju letos kupovali evropske delnice kot domače, bodo lahko tudi evropski skladi enako obravnavali delnice slovenskih izdajateljev. V tem primeru se bo povečalo zanimanje tujih investitorjev za delnice slovenskih podjetij, kar bi bil lahko močan signal za nadaljnjo rast tečajev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Lepotna napaka tega scenarija je ta, da so tržni tečaji delnic domačih izdajateljev na ravneh, ki so primerljivi z ravnmi konkurenčnih podjetij v tujini in zato niso pretirano zanimivi za tujce. Najverjetneje lahko v prihodnosti pričakujemo, da bodo tuja podjetja še prevzela kakšno domače podjetje, vendar premije najverjetneje ne bodo tolikšne, kot so bile denimo v preteklosti pri Leku ali SKB banki. Morda je še najrealnejši scenarij, ki ga lahko pričakujemo po vključitvi Slovenije v EU, tisti, po katerem se na trgu rednih delnic v borzni kotaciji Ljubljanske borze prav veliko in na hitro ne bo spremenilo. Tečaji bodo malenkostno lahko zanihali v pozitivno smer, ampak bistvenih razlik ne bo. Sčasoma se bodo morda poznali vplivi novih investitorjev, predvsem z Zahoda, ki bodo svoje portfelje dopolnili s slovenskimi delnicami. Nekateri investicijski skladi v tujini s svojimi naložbenimi politikami natančno sledijo strukturi posameznih indeksov. Če denimo kdo želi imeti v svoji strukturi delnice z vseh evropskih borz vrednostnih papirjev, bo najverjetneje po širitvi Evropske unije v svoje portfelje dodal delnice iz držav, ki se bodo 1. maja priključile tej integraciji. Ne verjamem, da bo vpliv teh skladov na domači trg kapital velik, lahko pa ga zaznamo tudi v obliki nekoliko boljšega poslovanja domačih borznoposredniških družb. Nekoliko zanimivejše utegnejo biti za tujce delnice domačih investicijskih družb, saj so njihove tržne vrednosti še vedno znatno nižje od njihovih knjigovodskih vrednosti, kar v razvitem svetu ni normalno. Vprašanje povezovanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev z ostalimi trgi in vključitev domačih borznoposredniških družb na tuje borze ostaja odprto. V povezovanje Ljubljanske borze z drugimi razvitimi trgi ne verjame prav veliko ljudi, saj v preteklosti v tej smeri ni bilo prav veliko narejenega. Najverjetneje bo do povezovanja sicer prišlo, vprašanje pa je, kdaj se bo to zgodilo. Vprašanje je tudi, kdaj bodo člani Ljubljanske borze lahko neposredno trgovali na borzah Evropske unije. Ko bi imeli možnost neposrednega dostopa do teh trgov, bi se gotovo znižali stroški njihovih storitev, da ne omenjam kakovosti, saj bi lahko imeli borzni posredniki boljši pregled nad dogajanjem na teh trgih in bi lahko tako svojim strankam pri naložbah tudi kakovostno svetovali. Komentar našega vzorčnega portfelja Mnenje, da je z donosi na slovenskem trgu kapitala konec, je bilo v preteklem mesecu pošteno ovrženo. Začelo se je s Petrolom, nadaljevalo pa s Krko. Razlog za nenadna visoka porasta tečajev teh dveh slovenskih gigantov je sicer ob pisanju tega besedila še neznan, toda vsekakor so v ozadju tudi vplivi govoric o morebitnih kapitalskih povezovanjih Krke s tujimi partnerji in Petrola z domačim. Skladno z gibanjem njihovih portfeljev so porasli tudi tržni tečaji investicijskih družb v našem vzorčnem portfelju, pozitivna energija pa se iz uradne kotacije ni preselila na prosti trg. Zgodba zase je tujina, kjer po terorističnih napadih v Španiji tečaji delnic bolj ali manj le drsijo navzdol in povzročajo sive lase tamkajšnjim vlagateljem.
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
