Slovenija in enotna kmetijska blagovna znamka

Ali lahko Slovenija in slovenski kmetje s kmetijskimi izdelki in storitvami tekmujejo na evropskem in svetovnem trgu? Ali lahko tekmujejo na primer z italijanskimi in francoskimi vini, španskimi pomarančami, belgijskim sirom in tako naprej? Kako pristopiti k trgu za večjo prepoznavnost in prodajo? Nekaterim našim kmetom to sicer že lepo uspeva.  

Vinarja Kristančič in Istenič s svojimi vini zapeljujeta svet in dokazujeta, da lahko slovenska vina tekmujejo s svetovnimi, le pravi pristop je treba izbrati. Ker se pojavljata v tujini, sta zelo pripomogla k ugledu slovenskih vin v tujini. Res pa je, da bi bilo vsem (tudi njima) veliko laže, če bi Slovenija kot celota pristopila k reševanju prepoznavnosti in naredila korak naprej (glede razpoznavnosti Slovenije v tujini).  

 

Ko se pogovarjamo o kmetijskih izdelkih in storitvah, je vendarle najpomembnejše poreklo, poudarja Andrej Pompe, strokovnjak za blagovne znamke iz trženjske agencije Formitas. Meni tudi, da ima Slovenija z dobro organizirano turistično na eni strani in kmetijsko blagovno znamko na drugi strani velike možnosti na svetovnem trgu. Obe imata poreklo in fizične dokaze: Slovenija, dežela, država, košček Evrope. Potrošnik hoče blagovno znamko, ker ve, da je blagovna znamka zanj varen nakup, zato Pompe pravi, da mora Slovenija najprej to postati. Vsak posamezen kmet lahko potem gradi na znamki Slovenija. To je zanj in za njegove potrošnike velika pomoč.