Slovenci se izogibamo borze

Javna ponudba delnic na borzi velja v teoriji za zadnjo in najkompleksnejšo stopnjo lastniškega financiranja podjetij oziroma podjetniških projektov. Za vsako posamezno fazo razvoja podjetja (skica 1) so značilne različne oblike financiranja, ki so v tesni povezavi s tveganjem, ki ga podjetje oziroma projekt v določeni fazi pomeni investitorju.

 

 

Na podjetniških začetkih ali celo v fazi pred dejanskim formalnim zagonom podjetja Američani govorijo o tako imenovanih 4 F-jih financiranja začetnikov: founder (ustanovitelj), friends (prijatelji), family (družina) in fools (norci). Nekaj sredstev običajno lahko ali mora zagotoviti podjetnik sam. Kot priročni investitorji so včasih zraven še prijatelji in sorodniki. Obstaja še majhna možnost, da bo podjetnik našel kakšnega norca, ki bi investiral. V naslednji fazi, ko je podjetje že začelo poslovati, se v teoriji pojavijo poslovni angeli, o katerih smo v Podjetniku že precej pisali in tudi sprožili prvo pobudo za ustanovitev kluba poslovnih angelov v Sloveniji. Če ima podjetje inovativni potencial, dobro ekipo in perspektiven poslovni model, se zanj začnejo zanimati skladi tveganega kapitala. Razlika med skladi tveganega kapitala in poslovnimi angeli je predvsem v tem, da skladi zbirajo denar od institucionalnih investitorjev (večinoma banke, zavarovalnice, pokojninske družbe, fundacije …) in ga razpršeno investirajo v posamezna podjetja. Skladi tveganega kapitala se običajno ne zanimajo za male investicije, ki so v domeni poslovnih angelov (od nekaj 10 do nekaj 100 tisoč evrov), ampak merijo na poslovno in finančno ambicioznejše projekte. Tako je povprečna vrednost v Evropi sklenjene pogodbe o financiranju sklada tveganega kapitala že nekaj let sedemmestna številka.