Sledite viziji, definiratje si cilje

V prejšnji številki smo nekako v čast 15-obletnici revije Podjetnik napovedali, da bomo v več nadaljevanjih na novo, na svež način, obdelali nekatere teme, ki se zdijo, da so že vsem jasne. A dostikrat velja, da ravno tisto, kar se zdi tako jasno in samoumevno, ponavadi zahteva svež premislek.  

V prejšnji številki smo tako na nov način pogledali, kdo je sploh podjetnik, in našli odgovor v pogledu ameriškega antropologa Josepha Campbella, ki je odkril, da ima večina mitov strukturo tako imenovanega »junakovega potovanja«, ki je v resnici struktura srečevanja z realnostjo. Bistvo sporočila je naslednje: vsi miti so preprosto spodbuda k pogumnemu vstopu v svet odraslih, spodbuda k izrekanju in uresničevanju lastnih želja, za kar je predvsem potreben pogum na začetku. In vse to velja za podjetništvo. Na začetku je potreben predvsem pogum, ki mu sledi pripravljenost na srečanje z različnimi izzivi. V prejšnjem besedilu smo tudi po formalni plati našli ujemanje med strukturo »junakovega potovanja« in značilno podjetniško zgodbo.  

Tokrat se bomo posvetili vprašanju, ki sledi odločitvi, »da bom postal podjetnik«. To je vprašanje vizije oziroma ciljev. Poskušali bomo utemeljiti, zakaj je to ključno vprašanje za podjetniški uspeh. Začeli bomo pa iz nasprotne smeri, in sicer iz razlage, zakaj toliko podjetnikom ne uspe oziroma zakaj jih ima toliko težave.  

Zakaj toliko podjetnikom ne uspe 

Eden najprodornejših analitikov podjetništva je ameriški avtor Michael Gerber. Najbolj je znan po knjigi The E-Myth, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu pod naslovom Mit o podjetniku. Bistvo njegove analize je naslednje: visok odstotek propada podjetij v začetnem obdobju (približno polovica v prvih petih letih) in tudi dejstvo, da večina podjetij ostane majhnih, je pripisati ključnemu podjetniškemu problemi ali »pasti«: večina podjetnikov namreč podjetje ustanovi zato, da dobi zaposlitev – da se samozaposli - in ne zato, da bi iz podjetja nekaj naredili, ne zato, da bi podjetje zraslo.