Sledimo priporočilom EU za mala podjetja?

V junijski številki Podjetnika smo vam predstavili Evropsko listino za mala podjetja, s katero se evropske države članice Evropske unije in države kandidatke obvezujejo, da bodo vsestransko podpirale razvoj malega gospodarstva pod geslom »Mala podjetja so hrbtenica evropskega gospodarstva«.

Listina vsebuje tudi 10 priporočil. Med poletjem je ministrstvo za gospodarstvo pripravilo poročilo o tem, kaj Slovenija »počne« glede teh priporočil. Predstavljamo glavne točke poročila, ki ga je sestavila vlada, nastalo pa je ob svetovanju številnih ustanov in posameznikov. Nekatere navedbe v poročilu smo dodatno tudi preverili.

1. Izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo

Poročilo navaja, da je Slovenija dokaj uspešna v promociji podjetništva med mladimi. Promocija poteka skozi 12 programov, ki so:
- Podjetniški krožki za osnovnošolce; SUN, Gornja Radgona
- Turistično podjetništvo za osnovnošolce; Turistična zveza Slovenija in SUN, Gornja Radgona
- Več podjetniških šol za mladino; GEA College PIC
- Podjetniški izzivi za mladino, INVEL
- Od ideje do realizacije, INOVA IR
- Od ideje do patenta, INOVA IR
- Bodi, kar si lahko, RACIO razvoj, Celje
- Podjetniško svetovanje za mladino; BSC, Kranj
- Animacijsko-motivacijske delavnice; PCMG

Dodatno so omenjeni še naslednji projekti:
Regionalni podjetniški forumi (SUN, Gornja Radgona), Turizmu pomaga lastna glava (Turistična zveza Slovenije), Vrelci na podeželju (Dart, Lendava), M=Vizija (SIC ORA, Pohorje, Dravinja), Okna priložnosti (Doba), Kanal mladih (www.kanalmladih.com), Podjetniški mladinski klub (www.inovativnost.net) ter mreža mladih izumiteljev (IPAK, www.learningcenter.org)

Poročilo omenja še nekaj programov:
- program za promocijo ženskega podjetništva; v okviru tega programa se je do zdaj izobrazilo 33 promotork ženskega podjetništva in odprli so informacijski center META;
- ter več programov, ki jih pod oznako »Delaj zase« pripravlja Center za poklicno izobraževanje (www.cpi.si).

2. Cenejše in hitrejše ustanavljanje

V poročilu lahko preberemo, da so bile opravljene temeljite analize zakonodaje in davčnega sistema, s katerimi je vlada zbrala vrsto predlogov. Hm. Prvi veliki ukrep naj bi bila odprava dovolilnic za opravljanje vrste dejavnosti.

Glede vloge Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo (PCMG) lahko preberemo, naj bi ta sprožil dejavnosti za poenostavljanje in odpravljanje administrativnih ovir. PCMG je pripravil tudi priročnik za ustanavljanje podjetij, ki je na voljo na internetu (www.pcmg.si in ministrstvo za gospodarstvo: www.gov.si/mg). Na internetu deluje tudi posebna storitev www.antibirokrat.com, kjer naj bi potekalo več forumov z različnimi nasveti. Preverili smo stanje in ugotovili, da so forumi samo nastavljeni (se pravi, da imajo prvo objavo, sicer se pa nič ne dogaja). Sicer pa ima ta program tudi brezplačni telefon 080/11-50. Prek tega telefona in različnih internetnih strani PCMG in lokalnih centrov naj bi prejeli že 6000 vprašanj. Zagotavljajo, da na vsako tudi odgovorijo v najkrajšem času.

Čas za registracijo podjetja v Sloveniji naj bi se v zadnjem obdobju prepolovil, s treh mesecev na poldrugi mesec. Trenutno pa naj bi šele usklajevali različne ustanove, ki naj bi skupaj nastopile v enotni informacijski storitvi pod oznako One Stop Shop (Vse na enem mestu). Ustanove, ki se bodo povezale, so lokalni razvojni in podjetniški centri ter regionalne gospodarske in obrtne zbornice.

3. Boljša zakonodajna in normativna ureditev

Glede te zahteve poročilo ponavlja nekaj hvale iz prejšnje točke in dodaja, da bo sistem One Stop Shop zaživel v letu 2003. Vlada naj bi se posebej se potrudila urediti prostorsko zakonodajo, ki je ena od glavnih ovir za razvoj podjetništva.

Pri zakonodaji vlada obljublja poenostavitev zaposlovanja tujcev in splošno zmanjšanje administrativne/papirne obremenitve pri različnih odločbah ter prehod na elektronsko poslovanje. S tem naj bi bilo povezano tudi merjenje storilnosti administrativnih delavcev.

Država naj bi tudi podprla različne rešitve, ki bi omogočile hitrejše in učinkovitejše prisilne poravnave in stečaje.

4. Razpoložljivost znanja

Glede ustvarjanja novega znanja (raziskave) in njegovega prenosa v gospodarstvo velja, da Slovenija ni zelo uspešna. Ni pravega sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom, odsotni so tudi finančni in drugi mehanizmi, ki bi to spodbujali. Država naj bi zato bolj spodbujala predkompetitivne razvojne projekte, center za prenos tehnologije iz EU ter podjetniške inkubatorje na univerzah. Lahko pa se pohvalimo s programom mladih raziskovalcev in delom tehnološkim parkov. Ljubljanskemu in Štajerskemu tehnološkemu parku se je nedavno pridružil še primorski.

5. Izboljšanje internetnega dostopa

Veliko se govori o e-upravi, a poročilo lahko navede samo internetni dostop do nekaterih osebnih dokumentov (rojstva, poroke, smrt). Vse drugo so samo napovedi.

6. Več ugodnosti zaradi enotnega trga

V našem poročilu se o tem ne da govoriti, ker smo država kandidatka, ne članica EU.

7. Obdavčitev in finančne zadeve

Davčne ugodnosti naj bi še naprej podpirale vlaganja in inovacije. Poročilo se hvali, da davčni sistem ugodno (preferenčno glede amortizacije itd.) obravnava kapitalske naložbe v razvoj, obdavčitev dela za raziskovalno osebje, obdavčitev dela na posebnih projektih, kot so »20 ključev« ...

Kot cilje za davčni sistem poročilo priporoča »davčne kredite« za štipendije, pogodbe z raziskovalnimi ustanovami in laboratoriji, in olajšave pri dohodnini za naložbe v mala podjetja, olajšave pri kapitalskih dobičkih pri malih podjetjih, davčne olajšave za naložbe večjih podjetij v mala podjetja, neupoštevanje prihodka od inovacij pri osebni obdavčitvi.

Med finančnimi mehanizmi pa poročilo našteva Sklad RS za malo gospodarstvo, Sklad za regionalni razvoj, sklade mestnih občin, regionalne garancijske sheme, sheme mikrokreditov, pet članov združenja skladov tveganega kapitala (Horizonte, Aktiva, Prophetes, Kmečka družba, NLB) in Klub poslovnih angelov (ta je sklenil doslej dve pogodbi, dve sta pa v zraku).

8. Krepitev tehnološke sposobnosti malih podjetij

Poročilo meni, da je pravi postopek za krepitev tehnološke sposobnosti malih podjetij razvoj grozdov. Nekaj programov za razvoj specifičnih grozdov vodi ministrstvo za gospodarstvo, PCMG pa izvaja splošni program razvoja lokalnih grozdov.

9. Uspešni model elektronskega poslovanja in vrhunska podpora malim podjetjem

Poročilo omenja nekaj promocijskih projektov ter projekt Delo na daljavo (s podprojektoma Dinamično učenje in E-delo). V okviru tega projekta je potekalo med drugim izobraževanje postavljavcev internetnih strani. V sodelovanju z West Valley College iz Kalifornije bodo nadaljevali izobraževanje glede poslovnih in marketinških strategij nastopa na internetu. Za podporo glede elektronskega poslovanja se pripravlja tudi več regionalnih centrov.

10. Razvijati močnejše, učinkovitejše zastopstvo interesov malih podjetij na ravni Unije in na nacionalnih ravneh

Poročilo meni, da je naloga ministrstva za gospodarstvo, da obvešča uslužbence v 62 upravnih enotah, ti pa obveščajo podjetnike. Hm. Posebna skupina pravnikov je bila ustanovljena junija 2001 pri MG, ki analizira zakonodajo. Izdali so že brošuro Kako poslovati v Sloveniji. MG ima tudi forum, ki ga sestavljajo aktivni gospodarstveniki, ki svetujejo glede različnih ukrepov. MG sodeluje z obrtno in gospodarsko zbornico. Na podlagi nasvetov iz foruma in sodelovanja z zbornicama je nastal program za krepitev podjetništva in konkurenčnosti.

Predstavniki obeh zbornic sodelujejo tudi v ekonomsko-socialnem svetu.

Sklepni komentar

Poskušali smo sicer zelo na kratko, a objektivno povzeti poročilo, ne da bi bili sproti preveč kritični. Kritika bi najbrž bila morda že na mestu, kjer poročilo govori o odpravljanju administrativnih ovir, davčnem sistemu in podobnem, a smo to preskočili, prav gotovo pa je na mestu pri zadnji točki. Poročilo se namreč povsem izogne dejanskim političnim oziroma sociološkim razsežnostim zastopstva interesov malih podjetij. Najbrž bi bila na mestu kakšna anketa, v kateri bi podjetniki sami povedali, ali čutijo, da so njihovi interesi ustrezno zastopani, oziroma do katere mere so zastopani. Ni omenjeno niti Združenje podjetnikov Slovenije, ni ocenjeno, koliko Združenje delodajalcev uveljavlja te interese, in podobno. v ambiciozno oceno bi najbrž sodila tudi splošna ocena posluha parlamenta za te probleme itd.