Skupnostna blagovna znamka – Community trade mark

Ko podjetnik registrira blagovno znamko pri Uradu za intelektualno lastnino RS, mu Urad podeli pravico le za območje Republike Slovenije. Če v drugi državi kdo uporablja znak, ki je enak znamki, ki jo je podjetnik registriral v Republiki Sloveniji, v tej drugi državi pa ne, podjetnik iz Republike Slovenije v drugi državi ne more zaščitit svojih interesov, saj v tej drugi državi znamke ni registriral in tako ni pridobil pravic industrijske lastnine v tej državi.   

Podjetnik lahko pri Uradu za harmonizacijo na notranjem trgu (Office for harmonization in the internal market - OHIM)  vloži vlogo za pridobitev skupnostne blagovne znamke (v nadaljevanju: CTM).  

S tem, ko bo podjetnik pridobil CTM, ki bo veljala v vseh 25 državah članicah Evropske Unije bo z izpeljavo enega postopka pridobil znamko, veljavno v 25 državah članicah. Zgoraj predstavljen problem omejene teritorialne veljavnosti znamke, znotraj Evropske Unije odpade. 

CTM je mogoče pridobiti le za območje celotne Evropske Unije. 

Opozoriti je potrebno, da je CTM v celoti neodvisna od nacionalnih znamk in nikakor nacionalnih znamk ne nadomešča. CTM ne predstavlja zbirnika nacionalnih znamk, ampak popolnoma nov institut. 

Uredba določa absolutne in relativne razloge za zavrnitev registracije CTM, ki so smiselno enaki tistim, ki jih določa Zakon o industrijski lastnini. Potrebno je opozoriti, da je za uspešno registracijo CTM potreben neobstoj razlogov za zavrnitev registracije znamke v katerikoli od držav članic.  

Natančnejše podatke v zvezi s tovrstno registracijo je potrebno pridobiti pri pooblaščenih zastopnikih za področje intelektualne lastnine.