Skupaj do zvezd

Mnoge študije kažejo, da sodelovanje daje dobre rezultate za vse vpletene. Vsak svetovno znan režiser, ki je dobil oskarja, vsak znanstvenik, ki je odkril nekaj revolucionarnega, in vsak uspešen podjetnik nam povedo, da ne bi nikoli dosegli tega, kar so, če ne bi imeli odlične ekipe. En človek z vizijo, znanjem in voljo lahko seže do lune. Z dobro ekipo gre lahko do zvezd. A sodelovanje je nekaj, kar gre Slovencem slabo od rok, pravi priznani psihiater in predsednik Združenja psihiatrov Slovenije Slavko Ziherl.

 

Čeprav sodelovanje pomeni boljše življenje in več sreče za vse, raje ostajamo tekmovalni. A v tekmi je le en zmagovalec, ostali so poraženci. Takih nas je 99 odstotkov, pravijo protestniki, ki od 15. oktobra vztrajajo pred borzo. Tudi mnogi podjetniki, ki so morali v krizi zapreti vrata svojih podjetij ali se s tem soočajo, se počutijo podobno.

 

Pa vendar ni razloga, da se predajamo malodušju. Marsikje lahko vidimo, kako kljub neprijaznim okoliščinam sodelovanje odlično uspeva. Četudi se k sodelovanju spravita tako različni sferi, kot sta znanost in gospodarstvo. Prvi, zavezani razkrivanju delovanja sveta ne glede na dobičkonosnost, drugi vedno iščoč možnosti za zaslužek, saj brez tega podjetja nimajo prihodnosti. Sodelovanje med njima je redko preprosto. Kot partnerja se morata spoznati, sprejeti svoje razlike in posebnosti. Ena stran mora dojeti, da se podjetniku vedno mudi dati na trg novosti, s katerimi bo zaslužil, preden to uspe tekmecem. Druga stran se mora na lastne oči prepričati, da inovacije ni mogoče dobiti na ukaz, da znanost in razvoj terjata svoj čas. Kemijskemu inštitutu je uspelo najti ravnovesje med svetovoma in je v krizi povečal prihodke na trgu na tri milijone evrov, četrtino svojega letnega zaslužka. Cosylab, ki je nastal z odcepitvijo od Instituta »Jožef Stefan«, pa tudi zaradi sodelovanja s fakultetami sodeluje v sedmih od desetih najbolj prestižnih znanstvenih projektov na svetu, tudi v ekipi, ki osvaja vesolje.

 

Včasih je treba združiti moči, da se izognemo katastrofi. Čeprav to neradi slišimo, so slovenska podjetja zelo zadolžena. Ne le tajkuni, ki so odlični grešni kozli, tudi preštevilna mala in srednja podjetja so do vratu v dolgovih. Krediti, ki so jih banke tako radodarno podeljevale v času velike gospodarske rasti, so danes mlinski kamen okrog vratu marsikaterega podjetja. Po stopnji prezadolženosti podjetij smo v družbi Grčije, Irske, Slovaške, Španije, Italije in Nemčije. Morda za gospodarsko krizo, ki je stanje financ v podjetjih razgalila, nismo krivi, vendar se ne moremo izogniti odgovornosti za velike dolgove. Najpomembnejša naloga nove vlade bi morala biti, kako se rešiti iz nastale godlje. A tudi podjetja bodo morala sodelovati in opraviti svoj del nalog. Po vsej verjetnosti ne bo lahko. Še bomo morali stisniti zobe in zategniti pas. A če bomo sodelovali, bo najverjetnejši rezultat korist za vse vpletene. Če bomo med seboj tekmovali in se spotikali, bo nekaterim uspelo, večina pa bo med poraženci. V katerem svetu bi raje živeli?