Skriti viri zaslužka

Velikokrat se dogaja, da podjetja z osnovno dejavnostjo ne zaslužijo veliko ali pa celo izgubljajo denar. Kako potem poslujejo? Skrivnost je v dodatnih virih zaslužka. Razložimo ta koncept na primeru turistične dejavnosti, ki v svetu pravkar doživlja razcvet. To so križarjenja z velikimi ladjami. Takšne ladje sprejmejo okoli 2000 potnikov, za njihovo udobje pa skrbi okoli 800 članov posadke.

Vabljivo križarjenje

Novembra 1997 sem se udeležil enotedenskega križarjenja po Karibih. Ustavili smo se na Deviških otokih, v Dominikanski republiki, na Bahamih in v Portoriku. Cena potovanja, ki vključuje tudi vsaj 8 obrokov hrane na dan (po sistemu: pojej, kolikor hočeš) je bila samo 550 ameriških dolarjev. S tem denarjem verjetno ne pokrijejo niti stroškov. Kako jim to uspe? Z dodatnim zaslužkom, seveda. Vsak potnik v tedenskem potovanju zapravi v povprečju vsaj trikrat toliko. Naštejmo nekaj virov dodatnega zaslužka na tem potovanju:

- prodaja alkoholnih pijač (glede na število obrokov je tudi poraba alkohola velika)
- kazino in igre na srečo (bingo)
- frizer, masažni in lepotilni salon
- trgovine na ladji
- organizirani izleti, ko je ladja v luki (potapljanje, jahanje, tenis, golf)
- satelitski telefonski pogovori med plovbo
- spominki, majice, razglednice itd.
- fotografiranje gostov (skupina ladijskih fotografov vestno spremlja goste)
- napitnine za osebje (natakarji, sobarice )
- trgovine v lukah (prek posebnega televizijskega programa goste obveščajo o posebno ugodnih nakupih v lukah, pri izhodu iz ladje pa so na voljo zemljevidi z označenimi trgovinami, ki jih “morate” obiskati)

Verjetno sem še kak dodaten zaslužek izpustil. Vsekakor se največji dobiček skriva prav v naštetih virih zaslužkov. Cena potovanja je zelo privlačna, zato so ladje vedno polne, zaslužki pa se skrivajo drugje.

Pretehtajte vse možnosti

Priporočamo vam, da premislite o možnostih dodatnega zaslužka v vašem poslu. Vaše poslovne odločitve naj temeljijo tudi na dodatnih virih zaslužka. Večina podjetij se žal osredotoča na takojšen zaslužek. Zaslužek vidijo le v razliki v ceni, ki jo dosežejo pri svojem osnovnem izdelku ali storitvi. Takšno vodenje podjetja je navadno manj donosno. Odločitve naj temeljijo na dodatnem zaslužku, ki si ga lahko naberemo s premišljenim poslovanjem. Le tako lahko ustvarimo največji dobiček. Podjetja, ki ne bi moglo dodatno zaslužiti, ni. Velikokrat se dogaja, da podjetja opuščajo programe, ukinjajo proizvodnjo izdelkov ali prenehajo prodajati določene storitve.

Pri tem pa delajo veliko napako, ker ne upoštevajo možnosti dodatnega zaslužka, ki so ga (ali pa bi ga lahko) podjetju prinašali ravno ti izdelki ali storitve. Dober primer, ki ga vsi poznamo, so akcije v velikih nakupovalnih središčih. Jasno je, da tem trgovinam ne prinaša dobiček tistih trideset izdelkov, ki so trenutno znižani. Ti izdelki so le vaba, s katero privabijo v trgovino več kupcev. Kupci pa ne kupujejo le znižane izdelke, temveč tudi tiste, ki podjetju res prinašajo denar

Premislite, kako bi bilo v vašem poslu mogoče dodatno zaslužiti. Prepričan sem, da boste našli kak vir dohodka, ki vam bo pomagal bolje razviti dodatno dejavnost, pri kateri vam bo kanilo v žep še nekaj tolarjev.

Zgledi dodatnega zaslužka

Da boste laže poiskali dodaten vir zaslužka, naštejmo še nekaj primerov:

1. Vaš prijazni prodajalec avtomobilov seveda nekaj zasluži pri tem, ko vam proda nov avto. Verjetno pa mu dodaten zaslužek prinašajo tudi: nagrada od banke, kjer kupec vzame lizing ali kredit, prodaja dodatne opreme, servisiranje vašega avta, zaslužek pri prodaji vašega starega avta itd.

2. Naftna družba služi s prodajo goriva. Vendar pa vsi na bencinskih črpalkah kupujemo tudi vrsto drugih izdelkov, operemo avto, zamenjamo olje itd.

3. Zadnjič je bil pri meni gospod, ki prodaja registrske blagajne. Malce se je pritoževal, da marže pri blagajnah niso velike. Vprašal sem ga, ali zaslužijo kaj s servisiranjem blagajn, morda s prodajo termičnega papirja? V letu dni dobra prodajalna samo s papirjem zapravi toliko, kot je stala nova blagajna Marže pri papirju pa so malce večje.

4. Podjetja, ki organizirajo seminarje, nimajo lahkega dela. Dvorane so drage, prevajalci in oprema za simultano prevajanje tudi. Niti predavatelji niso zastonj. Velikokrat se dogodi, da se seminar komaj “pokrije”. Vendar je treba upoštevati dodatni zaslužek, ki ga prinesejo, na primer, prodaja knjig na seminarju, oddajanje preddverja predavalnice zainteresiranim podjetjem, ki želijo predstaviti svoj program udeležencem seminarja, dodatna ponudba svetovanja udeležencem seminarja, prodaja izdelkov (na seminarju o varovanju podatkov so, na primer, na prodaj cenovno “posebno ugodni” uničevalci papirja) itd.