Skrbi glede Evropske unije

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 10.12.2003

Še nekaj mesecev je do vstopa v Evropsko unijo in podjetnike vse bolj skrbi, kako bo potem. Na forumu na GZS so prevladovali strahovi.

Spremembe, ki jih bo prinesel vstop v Evropsko unijo, so po pričakovanju trenutno tema številka ena. Kaj se bo sploh spremenilo? Smo dovolj pripravljeni? Bodo mala podjetja preživela?

Razpravo o teh vprašanjih je začel predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, ki je natresel kar nekaj nalog, ki nas čakajo v naslednjih mesecih. Začnimo pri tistih, ki jih mora opraviti vlada. »Slovenija si mora postaviti jasne dolgoročne cilje, in cilj mora biti, da se uvrstimo med najrazvitejše države v Evropski uniji. Prepričan sem, da nam to lahko uspe v naslednjih desetih letih,« meni Jožko Čuk. Po njegovem prepričanju bi si morali za strateško vrednoto določiti gospodarsko rast, sicer se bomo v Unijo težko enakopravno vključili. Stvari ta trenutek niso rožnate. Predsednik se boji, da bo država z makroekonomskimi ukrepi za znižanje inflacije rast ovirala, ne pa spodbujevala.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Enako tudi Nina Prešern z GZS-a trdi, da bi morali biti vsi napori zbornice usmerjeni v gospodarsko rast. Vzdušje rasti in optimizma je za mala podjetja izredno pomembno. Velike družbe lahko rast poiščejo na tujih trgih, kar za večino malih ne velja, ker so vezani na krajevne trge. Izkušnje iz zadnjega leta nazorno kažejo, da slabša rast doma neposredno vpliva na zmanjšanje števila delovnih mest v malem gospodarstvu.

EU ne bo prinesla rešitev

Jožko Čuk posebej opozarja, naj se nihče ne zanaša na pomoč Unije. »Samo naša Krka ima večjo akumulacijo kapitala, kot bomo vsako leto dobili denarja iz strukturnih in kohezijskih skladov Evropske unije. Pričakovanja nekaterih v zvezi s temi sredstvi so pretirana, največ bo odvisno od nas samih.«

Izjave udeležencev foruma

Sonja Klopčič iz Zasavja: »Število malih podjetij v Zasavju stagnira in celo upada. Število srednje velikih podjetij je doslej sicer raslo, a bo kmalu začelo stagnirati, ker nimamo podmladka. Najuspešnejši so preboj že naredili. Še sama se sprašujem, ali bi še enkrat ustanovila podjetje, in odgovor je ne. Toliko je predpisov in zahtev, da jih je nemogoče poznati.«

David Škrlj, lastnik podjetje Efekt s Primorske: »Januarja bo 30 let, kar spremljam programe za spodbujanje malega gospodarstva. Trenutno je to sod s kislo repo, malo posoljeno, na klobaso pa še čakam. Tudi učinek sedanjih programov bo skromen.«

Hugo Bosio, predsednik Združenja podjetnikov celjskega območja: »Iz šolstva nikoli ne slišim kritike, da imamo premalo tehničnih kadrov. Minister Keber je rekel, da bodo ljudi enostavno pripeljali z Vzhoda; v zdravstvu morda res, ne pa v gospodarstvu. Znanje mora biti naše, sami moramo poskrbeti za vzgojo svojih kadrov.«

V Evropski uniji deluje 19 milijonov malih podjetij, ki zaposlujejo 74 milijonov delavcev. Pri nas se pogosto govori, kako da v Evropski uniji podpirajo podjetništvo, toda resnica ni vedno takšna. Podpredsednik Gospodarske zbornice Cveto Stantič kritično trdi, da so »Evropo polna usta podjetništva, vendar zavezujoče zakonodaje nimajo nikjer. Povsod gre samo za politike, strategije in priporočila. Zato tudi mi nismo imeli težav s pogajanji, ker imamo dovolj strategij.« Po vstopu v Unijo se ne bo nič samo po sebi spremenilo na boljše. Bruselj namreč spodbujanje podjetništva prepušča posameznim članicam. Stantič zato trdi, da bi se morali zgledovati po Skandinavcih, ki so se pospeševanja podjetništva lotili najresneje in postregli s konkretnimi rešitvami.

Po mnenju Cveta Stantiča je Evropa daleč od podjetniškega vzora. Evropa tradicionalno ni naklonjena sprejemanju tveganja in samozaposlovanju. Slovenija ravno tako ne. Zgovorna je njegova primerjava, da se v Ameriki tri četrtine študentov MBA želi dokazati z lastnim podjetjem. V Sloveniji pa je po anketah največja ambicija podiplomskih študentov zaposlitev v velikem podjetju, na drugem mestu pa zaposlitev v državni upravi. »V Sloveniji smo izrazito nenaklonjeni do tveganja. Primerjava z drugimi kandidatkami nam nič ne pomaga. Nekateri, na primer Poljaki, si pomanjkljivosti lahko privoščijo že zaradi svoje velikosti.«

Strahovi podjetnikov

Če so kritični že tisti, ki imajo določen vpliv na gospodarsko politiko, kako so šele podjetniki sami. Strah jih je lastne nepripravljenosti, pa tudi tega, da o njih nihče ne razmišlja. Kot da za usodo malega gospodarstva ni nikomur mar. Zlasti občutljivi so na obmejnih območjih. »Obalno-kraška regija sodi med najuspešnejše pri nas, žal pa sodim, da le začasno. Vstop v Evropsko unijo bo imel v naši regiji večje posledice kot drugod. Pri nas je veliko zastopniških podjetij in posrednikov. Nekaj jih bo ostalo, številni pa nimajo rešitev, ker jih nima niti država. Država bo poskrbela samo za svoje ljudi, za policaje in carinike, medtem ko bodo podjetniki ostali popolnoma nezaščiteni,« trdi Alojz Zorko, predstavnik podjetnikov Obalno-kraške regije. In dodaja: »Pripravljeni smo samo toliko, da vemo, kako bo, konkretnih rešitev pa nimamo.«

Devet zapovedi za optimistični vstop v EU

Predsednica Združenja podjetnikov Slovenije Marta Turk je nasula celo vrsto nalog, ki jih morajo storiti podjetniki. »O internacionalizaciji se bomo morali naučiti razmišljati drugače. Opremiti se bomo morali z drugačnimi znanji in informacijami. Kako, če pa imajo mali že zdaj premalo ljudi in časa? Eden od odgovorov je: s povezovanjem in sodelovanjem. V Evropi obstaja zelo veliko poslovnih povezav, kakršni so danes tako priljubljeni grozdi.« In potem našteva naloge:
1. Naučiti se tujih jezikov.
2. Vlagati v tehnologijo.
3. Iskati tuje licence.
4. Racionalizirati poslovanje (po njenem mnenju mali s tem ne bodo imeli težav).
5. Specializirati ponudbo.
6. Znižati cene.
7. Agresivneje se promovirati na novem trgu (združeni).
8. Bolje obvladati servisiranje kupcev.
9. Vzpostaviti strateške povezave znotraj panog in med panogami.

Enaki občutki prevevajo podjetnike na južni meji. Podjetniki z Dolenjske in iz Bele Krajine so prepričani, da se bodo ob schengenski meji razmere za poslovanje poslabšale. Meja bo pod večjim nadzorom, pretok prek nje bo vse težji, kar se baje že zdaj kaže.

Še bolj na trnih so podjetniki iz Pomurja, kajti ta regija je že zdaj podjetniško in tudi sicer najmanj razvita regija v Sloveniji. V regiji imajo 92 odstokov malih podjetij, ki pa zaposlujejo samo 30 odstotkov vseh delavcev. Danica Kos presoja stanje v Pomurju kot kruto. Država podjetnike davi z davčno agresijo, obeta se jim Evropska unija, hkrati pa je v regiji močno razširjeno zaplotništvo. V Pomurju so se zato odločili za izredni ukrep, ki je pritegnil pozornost udeležencev foruma tudi iz drugih regij. Mala podjetja bodo začeli »testirati«, se pravi, analizirati njihovo vitalnost in pripravljenost za vstop v Evropsko unijo. Preučili bodo, kateri podjetniki lahko preživijo, pri katerih pa so potrebne korenite spremembe. Najprej bodo ocenjevali najboljša podjetja.

Podjetja čaka težavna naloga

Lahko podjetniki v tem obdobju negotovosti storijo kaj sami? Ne samo, da lahko, temveč morajo. Jožko Čuk je naštel tri nujne ukrepe, ki jih morajo podjetniki takoj začeti izvajati. Prvi ukrep je grozdenje oziroma sodelovanje med podjetji. Mala podjetja bodo osamljena težko konkurirala tujim družbam z bogatejšimi sredstvi. Zato bi se morali podjetniki intenzivneje povezovati med seboj in tudi z velikimi podjetji. Kot svetel vzor je navedel Gorenje, ki vsako leto k sebi povabi mala podjetja in z njimi sklepa posle.

Pomembne spremembe obrtnega zakona

Vodja pravne službe pri GZS-u Stane Valič je na podjetniškem forumu predstavil predloge sprememb obrtnega zakona. Kot najpomembnejšo spremembo je navedel zamenjavo liste A obrtnih dejavnosti s seznamom mojstrskih poklicov. Sedanjo listo B bodo nadomestili s seznamom obrti podobnih dejavnosti, ki so tradicionalno povezane z obrtjo. Seznam teh dejavnosti bosta skupaj pripravili obrtna in gospodarska zbornica. Kaj bo vse navedeno pomenilo v praksi? Predvsem to, da bodo pogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja veliko bolj sproščeni. Obrtna dovoljenja bodo potrebovali zgolj tisti podjetniki, ki bodo obrtno dejavnost opravljali trajno in kot glavno dejavnost. Za opravljanje obrti podobnih dejavnosti pa obrtno dovoljenje sploh ne bo potrebno, zadoščal bo vpis v seznam pri Obrtni zbornici. Predlog zakona je pripravljen za obravnavo v državnem zboru.

Drugi ukrep je mednarodno povezovanje. Zlasti mala podjetja potrebujejo močno podporo pri prodiranju v svet. Tu jim lahko pomaga Gospodarska zbornica Slovenije, je dejal Jožko Čuk, saj ima na tem področju bogate izkušnje. Samo lani je v organizaciji zbornice šlo z različnimi delegacijami v tujino 3500 ljudi, od teh jih je bilo 2500 iz malih podjetij. In tretji nujni ukrep je po mnenju predsednika zbornice spremba filozofije v politiki. Politikom bi morali vcepiti filozofijo »Think small first« (mislimo najprej na male), da bodo interes malih še bolj vključiti v vsak nov zakon. Po Čukovem mnenju to sicer ni stvar znanja, temveč razmerja moči v družbi. Naloga podjetnikov je, da se združijo in da z lobiranjem uveljavljajo svoj interes.

Če podjetniki, še prej pa država, ne bodo opravili domače naloge, nas čaka črn scenarij. Ali kot je dejala direktorica Orie Computers Sonja Klopčič: »Lahko rečemo, da so krivi sami lastniki podjetij, a kaj nam to pomaga, ko pa jih bo toliko propadlo in bo še več brezposlenih.«

Več moči podjetnikom v GZS-u

Vinko Kurent, predstavnik Združenja podjetnikov Slovenije za Podravje, je odprl večno vročo temo o položaju malih podjetij znotraj Gospodarske zbornice Slovenije. Pod okrilje GZS-a sodi 36.255 subjektov malega gospodarstva, ki po mnenju mnogih nimajo enkakovredne vloge pri pomembnejših odločitvah. O tej temi se že dolgo delijo mnenja.

Vinko Kurent je ponovno predlagal, da bi pri glasovanjih upoštevali pravilo »eno podjetje - en glas«. Kot je znano, je zdaj »teža« posameznega člana odvisna od njegove velikosti. Kurent poleg tega izrecno zahteva, naj bi mali gospodarski subjekti samostojno odločali o tistih vprašanjih, ki zadevajo malo gospodarstvo. Da zdaj ni tako, je podkrepil z naslednjimi podatki: »V organih GZS-a je prisotnih tisoč predstavnikov gospodarstva, od tega jih prihaja 85 odstotkov iz velikih in srednje velikih podjetij. Celo v upravnem odboru združenja za drobno gospodarstvo niso vsi člani iz malih podjetij.«

Podravski podjetniki so zaradi takšnih nesmislov pripravili predlog sprememb statuta Združenja podjetnikov Slovenije, s katerimi bi zagotovili ustreznejše mesto malih podjetij znotraj gospodarske zbornice.