Sklepanje pogodb o zaposlitvi za krajši čas

Zaposlitev za krajši čas pa ni ugodna samo za podjetnike (delodajalce), saj jim taka zaposlitev omogoča fleksibilnejše zaposlovanje in nižje stroške dela, ampak tudi za delavce, še posebej v tistih primerih, ko ti delajo še pri kakšnem drugem delodajalcu. Kot bomo videli v nadaljevanju, zakon takim delavcem omogoča, da so na podlagi pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas hkrati zaposleni pri več delodajalcih in tako dosežejo polni delovni čas. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da se lahko pogodba o zaposlitvi sklene tudi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, pri čemer se za krajši delovni čas šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu.

Pravice in obveznosti delavcev

Temeljno pravilo je, da ima delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, enake pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas, le uveljavlja jih sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje. To pa ne velja v vseh primerih. Kar se, denimo, tiče letnega dopusta, velja, da ta v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je sicer odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Tudi starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali pa krajši delovni čas od polnega.

Kar se regresa tiče, ima delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (v primeru, če dela 4 ure dnevno, bo višina njegovega regresa znašala polovico tistega regresa, ki bi ga prejel, če bi delal 8 ur dnevno). Do polnega regresa pa bi bil upravičen le v primeru, če bi delal krajši delovni čas na drugi pravni podlagi, denimo v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu.