Siva ekonomija ogroža prihodnost države

Fenomen sive ekonomije in dela na črno srečujemo v vseh državah sveta, prav tako tudi v našem vsakdanjem okolju. Ko v svojem okolju opazujemo preproste aktivnosti sive ekonomije, morda celo najem varuške za lastne otroke ali najem »mojstra« za pleskanje stanovanja, oboje seveda na črno, takšnim trivialnim srečanjem ali dejanjem praviloma ne posvečamo pozornosti, vse dokler ne pridemo do spoznanja, da se v takšnih aktivnostih vrtijo milijoni neevidentiranih evrov in da sta opisana primera čisto na koncu neformalne verige. Ko bolje spoznamo obseg sive ekonomije, se počasi začnemo spraševati, kakšen vpliv ima ta na legalni del gospodarstva na gospodarsko rast, na plačevanje davkov in socialnih prispevkov, na okolje v katerem živimo …

 

V Sloveniji je obseg sive ekonomije prevelik in predstavlja preveliko nelojalno konkurenco legalnemu gospodarstvu, predvsem obrti, mikro- in malim podjetjem. Zadnje ugotovitve, ki izhajajo iz obdobja sedanje gospodarske krize, pa kažejo, da se je obseg sive ekonomije le še povečal in se še vedno povečuje.

 

Trditve o prevelikem obsegu sive ekonomije v Sloveniji potrjujejo tudi različne raziskave, ki kažejo, da se ta v daljšem obdobju giblje med 23 in 28 odstotki bruto družbenega proizvoda. Podatki o obsegu sive ekonomije se med različnimi raziskavami sicer razlikujejo, vendar je ob tem treba upoštevati, po katerih od znanih metod so bila merjenja opravljena. Prav zanimiv razkorak najdemo v podatkih za leto 2003, ko je Evropska komisija za Slovenijo objavila podatek o 17-odstotnem deležu sive ekonomije v BDP, med tem ko je druga raziskava pokazala 28-odstotni delež. Podrobnejši pregled obeh raziskav pokaže, da so bila merjenja opravljena po popolnoma različnih metodah, pri čemer je EU komisija uporabila tako imenovano direktno metodo, ki velja med strokovnjaki za najmanj zanesljivo in nepopolno in ki se praviloma ne uporablja za merjenje sive ekonomije na nivoju celotne države.