Sistemi vodenja zdravja in varnosti

Mnoga podjetja so zelo občutljiva na vprašanja varnosti in zdravja pri delu ter se v svoji poslovni politiki ravnajo vsaj po minimalnih zakonsko predpisanih zahtevah na tem področju. Seveda pa se odločijo za uveljavitev predpisov šele tedaj, ko so ti uzakonjeni. Torej šele tedaj izboljšajo svoj odnos do vprašanj, kot so varnost, zdravje, okolje ... Ker pa zakonodaja dostikrat zamuja in naraščajočih problemov, s katerimi se soočamo, ne rešuje v celoti, bi si morale organizacije, ki želijo učinkovite rešitve, aktivno prizadevati za višje standarde od tistih, ki jih lahko ponudi zakonodaja.

 

Vse poslovne dejavnosti, v katerih delujejo ljudje, so se močno spremenile v zadnjih 40 do 50 letih, še posebej pa v zadnjem desetletju. V razvitem svetu zaposleni niso več »nadomestljiva« dobrina, in jih – če se poškodujejo ali zbolijo – ni mogoče preprosto odsloviti in zamenjati z drugimi.

 

Zakonodaja posveča vse več pozornosti vprašanjem v zvezi z varnostjo in zdravjem. Kršitve se kaznujejo z visokimi denarnimi, v nekaterih primerih pa celo z zapornimi kaznimi. Ni naključje, da so napredna podjetja že spremenila svoj odnos do varnostno-zdravstvene problematike, ki po njihovem prepričanju prispeva k večji stroškovni in siceršnji poslovni učinkovitosti v razmerah čedalje hujše konkurence.

 

Delovne nezgode in bolezenske odsotnosti predstavljajo vse večji strošek. Velik del stroškov, ki nastanejo kot posledica neustreznega odnosa do problemov v zvezi z zdravjem in varnostjo v podjetju, se obravnava kot »normalen« strošek, ki se mu ni mogoče izogniti.