|
|||
Silicijevi vrtičkiKalifornija ima Silicijevo dolino, New York Silicijevo ulico, London Silicijevo krožišče, Berlin Silicijevo avenijo, Finska Silicijeve Vikinge, Kenija se nadeja imeti Silicijevo savano, Slovenija pa ima Silicijeve vrtičke.Poimenovanje Silicijevi vrtički so skovali mladi podjetniki s področja visokih tehnologij. Ti in nekatera uspešna podjetja in posamezniki, ki si delijo skupne vrednote odprtega komuniciranja, medsebojne pomoči in sodobnih pogledov na podjetništvo, pod okriljem Silicijevih vrtičkov ustvarjajo podporno okolje za slovenske start-upe. »Slovenski mediji so se vedno ozirali za zgodbami podjetništva iz tehnološkega področja na Silicijevo dolino. S tem, ko smo dali takšno ime v našem prostoru, smo želeli pokazati, da takšno okolje in pojav obstajata tudi pri nas,« pojasnjuje Jugoslav Petković.
Govori in vrata se bodo odprla
Večina danes najuspešnejših visokotehnoloških podjetij je vzniknila na Stanfordu, še danes pa so v Silicijevi dolini, ki ima v svetu naprednih tehnologij prizvok nekakšnega tehnološkega »Hollywooda«. A to nikakor ne pomeni, da morajo vsi za vsako ceno čez lužo. Danes lahko slovenska start-up podjetja podporo najdejo v Silicijevih vrtičkih, kot pravi Petković, pa je sporočilo silicijevih vrtičkov, da tudi pri nas obstaja podporno okolje, ki ga lahko podjetniki in podjetja v zagonu (start-up) izkoristijo za lažje spopadanje z izzivi.
Američani zatrjujejo, da Silicijeve doline ne more biti nikjer drugje kot v Kaliforniji, a zametki centrov naprednih tehnologij vznikajo na različnih koncih sveta. Vodilo uspešnosti ni kopiranje, saj bo, kot pravi Petković, »tisti, ki bo le skušal replicirati Silicijevo dolino, ne da bi upošteval druge družbene okoliščine, ki so privedle do njenega nastanka, neizbežno neuspešen, saj imajo umetne tvorbe malo možnosti za uspeh«.
Z idejo in štirimi mreženjskimi dogodki na tem področju so začeli lani, pojav pa je slovensko ime dobil šele pred dvema mesecema. »Vsak, ki čuti, da je del tega pojava, da je start-up ali element v tem ekosistemu, se lahko prijavi na obveščanje o dogodkih s tega področja. Na teh dogodkih lahko kogarkoli, ki je prisoten, vprašaš karkoli: za povratno informacijo, za pomoč, za nasvete pri odpiranju vrat v tujih državah,« odgovarja Petković na vprašanje, kakšno podporo lahko dobita podjetje start-up ali posameznik. Konkretno: nekdo ima težavo z avtorskim pravom v tuji državi, in ni vrag, da ne bo na srečanju spoznal nekoga, ki v tej državi pozna osebo, ki se spozna prav na to. »Pred kratkim mi je podjetnik razlagal idejo za namizno igro. Zanimal ga je feedback, prav tako je iskal partnerja za distribucijo po svetu. Čisto po naključju poznam lastnico največjega ameriškega proizvajalca namiznih iger, ki sem jo spoznal na kuharskem tečaju v ZDA. To je bilo res naključje, ampak pomagal sem nekomu, ki je menil, da mu ne morem,« ponazarja Petković. Boštjan Špetič iz Zemante je pomagal mnogim podjetnikom iz Slovenije in Hrvaške na njihovi poti v New York, saj tam živi že dve leti in ima mnogo informacij in kontaktov, pomagal je pri iskanju stanovanj in poslovnih prostorov, pa tudi pri pridobivanju vizumov. Pomembno je čim več ljudem predstaviti idejo, saj se bo »vedno našel nekdo, ki ti lahko odpre vrata in omogoči prvi sestanek«.
Silicijeva dolina žanje uspeh, ker je tam skoncentriranega veliko znanja, poleg tega pa ji posebni zagon dajejo mladi, ki si upajo in so tako rekoč rojeni v svet interneta in sodobnih tehnologij, opozarja sogovornik: »Pojava, kakršen je Facebook in vse, kar prihaja za njim, naša generacija, stara okrog 30 let, ne razume kot nečesa samoumevnega, medtem ko 10 let mlajši s tem živijo in lažje vidijo priložnosti.« In kdo so tisti, ki si upajo pri nas? »Gonilo so mladi, opažamo pa tudi ljudi, ki niso tako mladi kot ta tipična generacija, a razmišljajo podobno. Kriza je namreč marsikoga zbrcala iz ustaljenih vzorcev razmišljanja in si želi poskusiti nekaj novega, nekateri pa so lahko na primer pri 40 ali 50 letih začutili mladostni zagon – temu primerno se tudi vedejo in razmišljajo, tako da so v bistvu pripadniki te generacije,« razlaga in poudarja, da je pri tem najpomembneje, da človek čuti, da je del tega pojava: »Takih lahko sicer naštejem na prste ene roke, ampak na vsakem dogodku jih je vsaj toliko.«
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|