Si lahko privoščimo izgubo ali krajo podatkov?

 

Vse male naprave, kot so prenosni računalniki, pametni telefoni, USB-pomnilniki, medijski predvajalniki, so zaradi svoje fizične pojavnosti precej mamljiva roba za priložnostne tatove in pri njihovi uporabi radi pozabljamo na potrebno previdnost. Če so bili na njih shranjeni zaupni podatki, smo lahko upravičeno prestrašeni, kaj se bo z njimi zgodilo. Morda pa nimamo rezervne kopije telefonskega imenika, ki nam pomeni vsakodneven stik s poslovnimi partnerji.  

 

Vsaka varnost podatkov se začne že pri ne najbolj očitnem – pri fizični varnosti. Ta je pri vseh prenosnih napravah toliko bolj pomembna, ker gre večinoma za precej mamljive predmete. Zato seveda odsvetujemo, da se jih pušča v avtomobilih, pa čeprav so v torbicah ali skriti pod sedeži. Morebitni nepovabljen gost bo zagotovo najprej pogledal tja. Računalnik in telefon torej nosimo s seboj, pa čeprav avto zapustimo samo za minuto.

 

Prenosne računalnike, ki so preveliki, da bi jih vedno nosili s seboj, lahko priklenemo s posebno kensington ključavnico. Z enim koncem naredimo zanko okrog nečesa, česar nam ne morejo enostavno odnesti (cev centralnega ogrevanja ali pa nosilec radiatorja, na primer), drugi konec pa spojimo s posebnim »konektorjem«, ki ga ima večina prenosnikov, in zaklenemo. O kensington ključavnicah pa je potrebno povedati še to, da so bolj psihološka ovira za tatu kot resna prepreka, kajti s koščkom malce tršega papirja ali s tulcem kemičnega svinčnika jih je mogoče razkleniti brez ključev v nekaj sekundah, da ne govorimo o kleščah za rezanje žice.

 

Prenosnike pa vseeno množično kradejo. Da nas ne bi preveč skrbelo za podatke, četudi nam jih izmaknejo, se lahko poslužimo mehanizmov logične varnosti podatkov. V Ultimate različicah Windows Viste in Windows 7 je orodje Bitlocker, ki nam omogoča šifriranje celotnih diskov. Z njegovo uporabo malenkostno izgubimo na celokupni hitrosti sistema, precej pa pridobimo na varnosti. Bitlockerja pa, kot že omenjeno, ne moremo uporabljati na osnovnih različicah operacijskih sistemov Windows 7. V tem primeru si lahko pomagamo z odprtokodnim programom Truecrypt (www.truecrype.org), ki je postal že skoraj standard za tovrstna opravila. Zelo priročen pa je tudi FreeOTFE (www.freeotfe.org). OTFE je okrajšava za On-The-Fly-Encryption, kar pomeni transparentno šifriranje podatkov, ne da bi se uporabnik tega zavedal.

 

Če kljub vsemu zapisanemu še vedno verjamete, da vam pač ne morejo izmakniti podatkov, ki bi vam lahko škodili, saj tovrstnih podatkov zagotovo nimate, vam v razmislek naštejemo, kaj vse navadno hranimo v svojih računalnikih: dokumente, bančni izpiske, podrobne podatke bančnih računov in transakcij, v spletnem brskalniku se shranjujejo certifikati za dostop do bank in državne uprave ter gesla za dostop do vseh teh servisov, shranjena je tudi zgodovina obiskovanja spletnih strani ter elektronska pošta. Izurjen nepridiprav bi vas s temi podatki lahko prebral kot odprto knjigo.