Sestava košarice vrednostnih papirjev

Povsem odveč je pričakovati, da nam bo na trgu vedno uspelo ujeti pravi trenutek za nakupe in prodaje ter da bomo z vsemi naložbami dosegli visoke donose. Pripravljeni moramo biti tako na dobičke kot tudi na posamezne izgube, zato denarja, ki ga vlagamo v vrednostne papirje kratkoročno ne smemo nujno potrebovati. Na trg lahko vlagamo le sredstva, ki jih lahko pogrešamo na dolgi rok. Ko določimo obseg sredstev, ki smo se jim pripravljeni začasno odpovedati z željo, da njihov obseg kar najbolj povečamo, se lotimo izbire naložb.  

Izbira trga

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Prvo vprašanje, s katerim se srečamo pri vlaganju, je, na katerem trgu vrednostnih papirjev bomo nalagali svoja sredstva. Vsaka od borz ima svoje priložnosti, po drugi strani pa prinaša tudi določene nevarnosti. Pri izbiri trgov je torej glavna dilema: zaslužek ali varnost? Večji in razvitejši trgi vrednostnih papirjev so praviloma varnejši, saj je poslovanje na njih bolj transparentno, kljub temu pa imajo tudi ti trgi skrite pasti. Če slovenski vlagatelj nalaga svoja sredstva na teh trgih, sta glavna ovira zanj oddaljenost teh trgov in s tem tudi odmaknjenost od informacij na teh območjih. Pri določenih borzah je velika težava tudi časovna razlika med delovnimi urami v tujini in pri nas. Tako je denimo poslovanje na azijskih borzah za slovenske vlagatelje neprimerno, saj so borze odprte v naših nočnih urah, poleg tega pa je psihologija tamkajšnjih vlagateljev precej drugačna kot doma in si tako z domačimi izkušnjami ne moremo dosti pomagati.  

Poleg fizičnih ovir je pri izbiri trga, kamor bomo nalagali svoja sredstva, zelo pomembna tudi analiza trenutnega makroekonomskega stanja v ciljni državi.   

Kjer gospodarske razmere ne omogočajo splošne rasti delniških tečajev, je iskanje naložbenih priložnosti tvegano opravilo in ga neizkušenim vlagateljem ne priporočam. Odločamo se torej za trge, kjer je ekonomsko okolje ugodno za razvoj in poslovanje podjetij.  

Izbira panoge 

Naslednji korak pri izbiri naložb je izbira panoge, v kateri delujejo ciljna podjetja. Pri izbiri panoge si pomagamo s trenutnim položajem posamezne panoge, predvsem pa s predvidevanjem priložnosti za posamezno panogo v prihodnjih obdobjih. Kakovost izbire panoge je predvsem odvisna od zmožnosti posameznika, da poišče tako imenovane mehke informacije o družbenih in poslovnih trendih in na podlagi le teh predvideva prihodnje potrebe po posameznih izdelkih.    

Lep zgled panoge, ki v zadnjem času izgublja na zanimivosti je panoga fotografskega materiala, natančneje proizvajalci filmov za fotoaparate. Digitalna fotografija jim odžira posel, saj je klasičnega fotografiranja vedno manj, predvsem med neprofesionalnimi uporabniki. Nakup delnic iz tovrstne panoge torej ni smotrn, saj v prihodnosti pričakujemo nadaljevanje negativnega trenda.  Po drugi strani imamo posamezne panoge, ki bodo prav gotovo čedalje pomembnejše, denimo genetska tehnologija. V devetdesetih letih je bilo praktično vse trgovanje na borzah, kjer se trguje predvsem z delnicami tehnoloških podjetij, odvisno od obljub podjetij, ne pa od sedanjih poslovnih številk. Razvoj interneta je povzročil, da so se delnice podjetij iz te panoge dražile kot sadje pozimi, čeprav njihovo poslovanje niti približno ni bilo na ravni, ki bi opravičevalo tovrstne rasti. Vse je odvisno od pričakovanj vlagateljev, da se bo silovit razvoj internetnih storitev nadaljeval v prihodnosti in podjetjem iz te panoge omogočal vrtoglave dobičke. Splet okoliščin konec prejšnjega tisočletja je stvari obrnil na glavo. Razvoj tretje generacije mobilne telefonije ni sledil pričakovanjem vlagateljev, pojavila se je nevarnost, ki smo jo poznali kot »letnica 2000« (Y2K), vse skupaj pa je privedlo do tega, da se je borzni balon razpočil in v obup pognal na milijone vlagateljev po vsem svetu.  

Iz te izkušnje smo se naučili, da moramo biti pri izbiri panog prav tako pazljivi kot pri izbiri posameznih delnic in vlagati v tiste rastoče panoge, ki rastejo na zdravih temeljih in realnih podatkih, ne pa v tiste, kjer so napovedi o prihodnjem poslovanju odraz nerealnih pričakovanj. 

Izbira posameznih delnic 

Ko si določimo trg, na katerega bomo vlagali in panogo, ki se nam zdi dovolj perspektivna, se lotimo izbire konkretnih naložb. V poslovni praksi si pri tem pomagamo s posebnimi informacijskimi sistemi, ki nam zelo skrajšajo čas zbiranja informacij o posameznih podjetjih, njihovem poslovanju, delniških strukturah in podobno. Za posameznega vlagatelja ti sistemi sicer niso primerni, saj nadomestilo za njihovo uporabo ni zanemarljivo. Zanje je na voljo precej informacij na internetu ter pri borznih posrednikih, ki jim posredujejo naročila v tujini.  

Merila, na podlagi katerih izbiramo posamezne naložbe, so predvsem: gospodarska uspešnost podjetij (rast prodaje in dobička), rast in razvoj podjetja, delniška struktura ter vrednost delnice podjetja na trgu glede na prej omenjene dejavnike. Pri izbiri naložb si pomagamo z medsebojno primerjavo finančnih kazalcev posameznih družb, pri tem pa moramo paziti, da vedno primerjamo družbe iz iste panoge.

Primerjava kazalcev družb iz različnih panog namreč ne daje pravih rezultatov, saj podatki niso primerljivi.  

Sestavimo »šolsko« košarico 

V okviru tega članka sem pripravil košarico vrednostnih papirjev, pri katerih bomo v naslednjih mesecih spremljali donose.    

Bralcem sicer ne svetujem, da sestavijo svoj portfelj iz istih delnic, saj že takoj na začetku poudarjam, da ta portfelj po mojem mnenju ni optimalen. Vsebuje tako vrednostne papirje, pri katerih pričakujem v prihodnjih obdobjih visoke rasti tečajev, kot tudi nekatere, pri katerih takih rasti tečajev ne pričakujem. Tak portfelj, po katerem bi se ravnali bralci pri svojih naložbenih odločitvah, ne bi bil primeren tudi zaradi izhajanja revije Podjetnik, ki je mesečnik. Trg vrednostnih papirjev namreč zahteva hitre odzive in ne le pogled enkrat mesečno. Je pa to nekakšen šolski zgled košarice, v kateri je vsaka delnica s svojim namenom in s svojo posebno zgodbo.  

Portfelj je fiktiven, vreden dvanajst milijonov tolarjev, vsaka od posameznih naložb pa ima v njem enak delež. V njem so pet delnic iz borzne kotacije Ljubljanske borze, štiri iz prostega trga Ljubljanske borze, dve delnici kotirata na tujih borzah vrednostnih papirjev, ena pa zaenkrat še ne kotira in trgovanje z njo poteka samo na sivem trgu.  

 

V borzni kotaciji Ljubljanske borze so Krka, Merkur, Luka, Petrol in Interevropa. Pri njih kratkoročno ne pričakujem posebej visokih rasti, v košarico pa so uvrščene, ker kažejo smer splošnega gibanja na Ljubljanski borzi, poleg tega pa jih imamo za nadpovprečno dobre naložbe v borzni kotaciji.  

Cinkarno, Tosamo, Infond ID in Zlato Moneto 1 najdemo na prostem trgu Ljubljanske borze. Prvi dve sta klasični delnici družb, ki delujeta v proizvodni panogi, drugi dve pa sta plod privatizacije. Infond je investicijska družba, nastala iz pida Infond Zlat, medtem ko je Zlata Moneta 1 še vedno pid, ki se bo kmalu preoblikoval. Pri teh dveh družbah pričakujem v naslednjih mesecih precej dogajanja, a ne nujno le pozitivnega. Medtem ko bo Infond ID zanimiv zaradi razmeroma velike razlike med njegovo tržno in knjigovodsko vrednostjo, bo pri Zlati Moneti 1 pozornost predvsem usmerjena v njeno preoblikovanje.  

Thomson in Deutsche Telekom sta tuji delnici. Prva kotira primarno na borzi v Parizu, druga pa v Frankfurtu. Thomson se ukvarja s proizvodnjo nekaterih elektronskih komponent, njegova posebnost pa je v tem, da kotira pri izredno nizkih vrednostnih finančnih kazalcev. Pri obratu na tujih trgih bo imel po mojem mnenju veliko možnosti za rast. Če želite spremljati ozračje med vlagatelji v Nemčiji, lahko spremljate samo Deutsche Telekom. Družba je paradni konj na frankfurtski borzi, a v zadnjih letih zaradi nekaterih nespametnih odločitev žal bolj kljuse kot hanoveranec. Z velikimi naložbami v tehnologijo 3G si je nakopala ogromno dolgov, ki jih zdaj le s težavo rešuje. Kljub temu obstajajo lepe možnosti, da se ji uspe izvleči iz dolgov, kar bil lahko močan magnet za vlagatelje. Bomo videli.  

Povsem na koncu je še delnica Nove Ljubljanske banke. Zaenkrat še ne kotira in prav to je tisto, zaradi česar sem jo uvrstil v košarico. Spremljali bomo odzive tečaja na dogajanja v banki ter morebiten začetek kotacije na organiziranem trgu Ljubljanske borze. Vsakršno napovedovanje smeri tečaja pri tej delnici je v tem trenutku skrajno nehvaležno opravilo.  

Košarica je torej sestavljena. Pri vsakem vrednostnem papirju so podatek o številu delnic, ki imajo vrednost približno milijona tolarjev, nakupna cena, pri kateri začnemo spremljati gibanje tečaja, in trenutni tržni tečaj. Razumljivo je ob prvi objavi košarice pri vseh delnicah tržni tečaj enak nakupnemu, a sčasoma temu ne bo več tako. V prihodnjih številkah Podjetnika bomo spremljali dogajanje in posamezne premike tudi pojasnjevali.  

Kot rečeno, košarica ni namenjena doseganju največjih donosov, ob velikem tveganju. Glede razpršitve tveganja pa dosega vsa merila. Tvori skupek naložb, ki nam bodo v prihodnjih mesecih jasno kazale sliko na domačem in tujih trgih ter nas opozarjale na morebitne dogodke, ki bi utegnili spremeniti tok dogajanja.